Učni listi - 5. razred

Naloge natisnemo na papir tako, da z miško kliknemo na posamezno pdf datoteko. Učni list se bo odprl v programu za pregled pdf datotek. Priporočamo program FOXIT READER. V kolikor ga še nimate, program dobite na naslovu http://www.foxitsoftware.com (kliknite na povezavo) .
Izberi razred: 1.R | 2.R | 3.R | 4.R | 5.R | 6.R | 7.R | 8.R | 9.R | Mat. |

Matematika 5r.

1. Deli celote

- Pobarvaj (polovico, celoto, šestino, tretjino).
- Dopolni kar manjka v zapisu.
- Kolikšen del predmetov je pobarvan?
- Obkroži ustrezen del kroglic.
- Glasno preberi in zapiši z besedo.
- Izračunaj in utemelji.
- Oče je star 45 let. Nik ima petino njegovih let. Koliko je star nik?
- Knjiga ima 384 strani. Mateja je prebrala četrtino knjige. Koliko strani je prebrala?
- Pobarvaj lik, če ima:
a) polovico zelenih kvadratkov
b) četrtino rdečih kvadratkov
c) ostali so modri



2. Deljenje z dvomestnim številom

- Izračunaj (560 : 70, 810 : 90, 300 : 50, 280 : 40, 630 : 70).
- Izračunaj (78 : 60 = ___, ost. ___, 98 : 10 = ___, ost. ___, 36 : 24 = ___, ost. ___).
- Oče je razdelil 360 kg krompirja v zaboje. koliko zabojev je potreboval?
- Kar ni prav, popravi.
- Koliko dni je 1344 ur?
- Peter ima 680 znamk. rad bi jih zložil v album. na vsako stran gre 15 znak.



3. Enačbe

- Izračunaj neznano število.
- Izračunaj neznani faktor in naredi preizkus.
- Šestkratnik nekega števila je 42. Poišči to število.
- Količnik je 5, deljenec je 45. Koliko je delitelj?
- Zmnožek je 72, prvi faktor je 8. Koliko je drugi faktor?



4. Merjenje – Hektoliter, liter, deciliter

- Pretvori (15 hl = ___ l, 13 l =  ___ dl, 2500 l =  ___ hl, 140 dl =  ___ l).
- Spremeni v manjšo mersko enoto.
- Jože in Matej sta točila vodo v steklenico. Jože jo je natočil 7 dl 5 cl, matej pa 0,80 l.
- Uredi merske enote po velikosti: dl, l, cl, ml, hl.



5. Merjenje – Kilometer, meter, decimeter

- Dopolni (1 km = ___ m = ___ dm = ___ cm= ___ mm).
- Matjaž je velik 165 cm. izrazi njegovo višino v metrih in centimetrih.
- Vrvica je dolga 15 cm in 8 mm. koliko milimetrov je to.
- Jurček vsak dan prehodi do šole 1500 km. koliko kilometrov in metrov je to?
- Izrazi v metrih (900 cm = ___, 200 cm = ___, 6 500 cm = ___, 7 000 cm = ___).



6. Merjenje – Mersko število in merska enota

- Merske enote zapiši s krajšavami.
- Dopolni preglednico.
- Obkroži časovne enote.
- Popravi, kar ni prav: Domen je visok 105 kg in tehta 24 km. star je 9 cm.



7. Merjenje – Tona, kilogram, dekagram

- Dopolni (1 t = ___ kg = ___ dag = ___ g = ___ mg).
- Spremeni v tone in kilograme (3 258 kg = ___t  ___kg, 23 987 kg = ___t  ___kg).
- Izrazi v gramih (10 dag = ___, 22 dag = ___, 340 dag = ___, 678 dag = ___).
- Uredi enote po velikosti (3 kg, 600 g, 3000 dag, 8 000 kg, 7 t, 5 dag).



8. Merjenje – Ura, minuta, sekunda

- Uredi po velikosti (1 dan, 7 min, 14 s, 3600 s, 2 h, 121 min, 22 h, 5 h).
- Dopolni razpredelnico (pred eno uro, čez  pol ure, pred uro in pol).
- Spremeni v manjšo časovno enoto (1 h  20 min, 4 h 10 min, 7 h 30 min, 2 h 40 min).



9. Množenje in deljenje

- Izračunaj (10 • 10, 100 • 10, 2 000 : 10, 3400 : 10).
- Dopolni (23 • 10, 800 : 100, 345 • 1000).
- Mlinar je zmlel 145 vreč žita. Koliko kg žita je zmlel, če je bilo v vsaki vreči 100 kg žita?
- Janja mora prebrati 150 strani debelo knjigo. Koliko dni bo brala, če bo vsak dan ...... ?



10. Neenačbe

- Na številskem traku označi števila, za katera dana neenačba velja.
- Zapiši števila, za katera velja dana neenačba.
- Neenačbi ustreza le eno izmed spodnjih števil. Katero?



11. Potence

- Zmnožke zapiši v obliki potenc.
- Zapiši potence kot zmnožke enakih faktorjev.
- Pobarvaj polja s pravilnimi rezultati.
- Zapiši:
a) Potenco z sonovo 5 in stopnjo 6.
b) Potenco z osnovo 9 in stopnjo 3.
c) Potenco z osnovo 8 in potenco 5.
d) Potenco z osnovo 7 in vrednostjo 49



12. Sestavljeni računi

- Izračunaj čim bolj spretno.
- Zapiši račun in ga izračunaj.
- Podčrtaj, kar moraš izračunati najprej. nato izračunaj.
- Izpolni predglednico.



13. Seštevanje in odštevanje

- Ustno seštej ali odštej.
- Izračunaj čimbolj spretno.
- Določi neznano število. Naredi preizkus.



14. Števila do sto tisoč

- Zapisano število zapiši s številko.
- Uredi številke po velikosti. začni z največjim.
- Preberi število in ga zapiši s številko.
- Z rdečo barvico obkroži največje število, z modro pa najmanjše število.



15. Števila do milijona

- Zapisano število zapiši s številko.
- Uredi številke po velikosti. Začni z največjim.
- Preberi število in ga zapiši s številko
- Z rdečo barvico obkroži največje število, z modro pa najmanjše število.




Slovenščina 5r.

1. Abecedni red

- Pomagaj učitelju smučanja. Uredi njegov seznam po abecednem redu.
- Napiši mu seznam. Najprej napiši priimek, nato ime.
- Dopolni. Prvi po abecednem redu je ___ ___, takoj za njim je ___ ___.



2. Besede in besedne zveze – Nadpomenke

- Besedam dodaj nadpomenke.
- Pobarvaj nadpomenke na levi strani in besede na desni strani z enako barvo.
- Besedam poišči nadpomenko (tulipan, narcisa, zvonček, rože, spomladanske cvetlice).



3. Besede in besedne zveze – Podpomenke

- Besedam dodaj podpomenke.
- Pobarvaj podpomenke na levi strani in besede na desni strani z enako barvo.
- Besedam poišči podpomenke (svinčnik, radirka, zvezek, kocke, punčke, medvedki).



4. Besede in besedne zveze – Pomanjševalnice

- Poveži kar spada skupaj.
- Besedam poišči pomanjševalnico.
- Besedam dodaj pomanjševalnice.
- Dopolni. Majhna luč je  ___, Majhno steblo je  ___, Majhen stol je  ___.



5. Besede in besedne zveze – Protipomenke

- Besedam dodaj protipomenke.
- Pobarvaj protipomenke na levi strani in besede na desni strani z enako barvo.
- Besedam poišči protipomenke.



6. Besede in besedne zveze – Sopomenke

- Besedam dodaj sopomenke.
- Pobarvaj sotipomenke na levi in desni strani z enako barvo.
- Besedam poišči sopomenko.



7. Krajšave

- Naštetim besedam poišči pravilne krajšave in jih obkroži.
- Razloži, kaj pomenijo krajšave.
- Napiši krajšave.
- Razloži kaj pomenijo krajšave na avtomobilih.



8. Nagajive črke in besede – L, lj, nj

- Podčrtaj pravilno zapisane besede.
- Prečrtaj narobe zapisane besede
- Popravi narobe zapisane besede.
- Preberi besede in v njih podčrtaj črki lj oz. nj.
- Dokončaj besede.



9. Nagajive črke in besede – Na koncu besede

- Obkroži pravilno zapisane besede.
- Popravi narobe zapisane besede in jih uporabi v povedih.
- Popravi narobe zapisane besede.
- Dokončaj besede.



10. Predlog – k in h

- Poveži besede k pravilnemu predlogu.
- Pred besede vstavi k ali h.
- Preberi povedi. Popravi kar je narobe. Povedi prepiši.



11. Predlog – S in Z

- Poveži besede k pravilnemu predlogu.
- Pred besede vstavi s ali z.
- Preberi povedi. Popravi kar je narobe. Povedi prepiši.



12. Pridevnik – Stopnevanje pridevnika

- Primerjaj in dopolni.
- Dopolni (lep, rjav, globji, lepši).
- Na vrtu raste ___ (visok) češnja, še ___ (visok) pa je oreh.
- Matjaž ima ___ (velik) roke, Uroš pa še ___ (velik).
- Don je ___ (majhen) kužek, Piki pa še ___ (majhen).



13. Pridevnik – Vrste pridevnika

- Kakšno je jabolko?
- Katere vrste je avto?
- Čigav je sladoled?
- Čigavo je lahko kolo?
- Kakšno je lahko kolo?
- Katere vrste koles poznaš?
- Samostalnikom pripiši ustrezne pridevnike.



14. Samoglasniki in soglasniki

- Obkroži besede, ki vsebujejo ozki o.
- Prečrtaj besede, ki ne vsebujejo širokega o.
- Pobarvaj besede, ki vsebujejo ozki e.
- Podčrtaj besede, ki vsebujejo široki e.
- Obkroži besede, ki vsebujejo polglasnik.
- Napiši nekaj besed, ki imajo široki o, ozki e, ozki o.



15. Samostalnik

- Razvrsti besede v razpredelnico.
- Katere besede so samostalniki? Obkroži jih.
- V povedih podčrtaj samostalnike.
- Prečrtaj besede, ki niso samostalniki.



16. Samostalnik – Spol

- Katere osebe in predmeti na sliki so moškega spola?
- Katere osebe in predmeti na sliki so ženskega spola?
- Poimenuj narisane stvari. Besedam določi spol.



17. Samostalnik – Število

- Poimenuj, kaj je narisano in odgovori.
- Koliko je stvari? Pod vsak stolpec vpiši, v katerem številu so samostalniki.
- Razvrsti spodnje besede v razpredelnico.



18. Števila – Rimske številke

- Izberi pravilno ime za število.
- Zapiši števila z rimskimi številkami.
- Preberi števila in jih zapiši z besedo.
- Prečrtaj števila, ki niso prava.



19. Števila

- Izberi pravilen zapis števila.
- Zapiši števila s številkami.
- Preberi števila in jih zapiši z besedo.



20. Velika začetnica

- S popravnimi znamenji označi kje bi morala biti velika začetnica.
- Podčrtaj besede, ki jih pišemo z veliko začetnico.
- Zapiši veliko začetnico kjer je potrebno. Povedi prepiši.



21. Vrste besedil – Čestitka

- Napiši čestitko za sošolca, ki je osvojil prvo mesto na šolskem krosu.
- Napiši čestitko za prijatelje, ki so osvojili prvo mesto v nogometu.
- Napiši čestitko za brata ali sestro, ki je uspešno zaključil razred.



22. Vrste besedil – Opis kraja

- Opiši domači kraj.
- Opiši kraj, kjer živita babica in dedek.
- Opiši kraj, kamor hodiš v šolo.



23. Vrste besedil – Opis rastline

- Opiši rastlino na sliki.


24. Vrste besedil – Opis živali

- Opiši žival na sliki.


25. Vrste besedil – Pismo

- Napiši pismo prijatelju ali prijateljici.
- Napiši pismo babici.
- Napiši pismo sestrični ali bratrancu.



26. Vrste besedil – Pripoved

- Moj prvi šolski dan
- Uspešen dan
- Moj najljubši dan



27. Vrste besedil – Voščilo

- Napiši voščilo za prijatelja ali prijateljico, ki praznuje rojstni dan.


28. Vrste povedi – Pripovedna poved

- Preberi spodnje besedilo. Ker so vse pike pobegnile, jih napiši tam, kjer morajo biti.
- Prepiši zgornje besedilo. Pazi na napake.
- Dokončaj povedi (včeraj sem, Maja je šla, jutri bom ).



29. Vrste povedi – Vejica

- Naštej sadje, ki ga poznaš.
- Vejico pišemo pri naštevanju med: besedami in besednimi zvezami ter povedmi.
- Vstavi vejico, kjer je potrebno.
- Napiši nekaj povedi z vejicami.



30. Vrste povedi – Vprašalna poved

- Preberi povedi. Podčrtaj vprašalne povedi
- Napiši vprašalne povedi, ki se začenjajo z napisanimi vprašalnicami.
- Vprašaj se pod podčrtanih besedah. Zapiši vprašalne povedi.



31. Vrste povedi – Vzklicna poved

- Preberi povedi. Pobarvaj kvadratke pred vzkličnimi povedmi.
- Preberi povedi tako kot so zapisane, nato zamenjaj pike s klicaji in povedi napiši.
- Napiši nekaj vzkličnih povedi.



32. Zlogi in deljenje besed

- Napiši nekaj besed, ki so iz enega zloga, dveh zlogov.
- Kako bi delil naslednja imena?
- Iz premetanih zlogov sestavi besedo.
- Iz zlogov sestavi čimveč besed.




Družba 5r.

1. Družba

- Kaj je domači kraj?
- Kaj je domača pokrajina?
- Kako lahko opišemo domačo pokrajino?
- Ali se pokrajine med seboj razlikujejo?
- Po čem se pokrajine razlikujejo med seboj?
- Kaj je občina?
- Zakaj občine imenujemo tudi upravne enote?
- Kaj ima vsaka občina?
- Kaj je občinsko središče?
- Kaj je v občinskem središču?
- Kdo voli župana?
- Kje volijo župana?
- Na koliko časa volijo župana?
- Kdo pomaga županu pri delu?
- S čim si župan in občinski uradniki pomagajo pri skrbi za občino?
- Zakaj si pomagajo z zemljevidom?
- Na kaj so razdeljene nekatere občine?
- Na kaj so razdeljene mestne občine?
- Zakaj so občine razdeljene?
- Kdo lahko sporoči županu Ali predsedniku krajevne skupnosti, Kaj bi bilo potrebno urediti v domačem kraju?
- Kaj prikazujemo z zemljevidi?
- Kaj so značilnosti površja?
- Kaj je relief?
- Kdaj lahko uspešno uporabljamo zemljevide?
- Kako zemljevid prikazuje pokrajino?
- Kdo riše in dela zemljevide?
- Kako vemo Kaj se nahaja na zemljevidu?
- Kje najdemo vse znake, s katerimi si pomagamo pri branju zemljevida?
- Kje najdemo zemljevid domače pokrajine?
- katere sestavine ima zemljevid?
- Kaj nam pove naslov zemljevida?
- Kaj so zemljepisna imena?
- S čim so označene smeri neba?
- Kako določimo smeri neba, če vetrovnica ni narisana?
- Čemu služi mreža?
- Kaj nam pove datum?
- Kaj je na zemljevidu najtežje prikazati in brati?
- Kako so narisani zemljevidi?
- Čemu služi merilo?
- V kakšnem merilu so vedno narisani zemljevidi?
- Kaj pomeni, da so zemljevidi narisani v zmanjšanem merilu?
- Kako je lahko zapisano merilo?
- Ali vse tri vrste zapisa merila povedo isto?
- katero merilo je najlažje uporabljati?
- Kako lahko ugotovimo kolikšne so razdalje v resnici?
- S čim si pomagamo pri risanju v merilu?
- Kaj je tudi prikazano na zemljevidih pokrajin?
- Kako lahko prikažemo relief?
- Kaj kartografi potrebujejo za risanje reliefa?
- Kdo se ukvarja z merjenjem površja?




Naravoslovje 5r.

1. Naravoslovje

- Katere snovi zavzemajo določen prostor?
- Ali plini tudi zavzemajo določen prostor?
- S čim stiskamo zrak, ki zavzema prostor okoli nas, v zračnico?
- Kako imenujemo velike strojne tlačilke?
- Ali kamnito kocko lahko stisnemo, da bi postala manjša?
- Katere stvari pa lahko stiskamo?
- Kdaj predmeta zavzemata enako prostornino in enako tehtata?
- Ali se prostornina in teža snovi spremenita, če snov različno oblikujemo?
- Ali pline lahko stiskamo?
- Katerih snovi ne moremo stiskati?
- Ali se spremeni teža plina, če ga stisnemo ali razširimo?
- Kje hranimo drobnozrnate snovi, snovi v prahu, tekočine in pline?
- Kje hranimo zrnate in prašnate snovi?
- V kakšnih posodah moramo hraniti vodo in pline?
- Iz katerih snovi morajo biti posode za shranjevanje vode in plina?
- Kje so shranjene različne snovi in izdelki?
- Kako imenujemo te posode, škatle in zaboje?
- Iz česa so steklenice?
- Iz česa so plastenke?
- Iz česa so pločevinke?
- V kakšni embalaži hranimo pline?
- Iz česa so jeklenke?
- Kaj nam ostane, ko snov porabimo?
- Kako največkrat konča prazna posoda?
- Kaj sestavlja večino odpadkov?
- Kaj lahko naredimo z embalažo?
- Kaj s staro embalažo naredijo v tovarni?
- Kakšen je gozd, Kjer so razdalje med drevesi velike?
- Kako rastajo drevesa v gostem gozdu?
- So tudi snovi lahko različno goste?
- Katera kocka je težja, iz lesa ali iz železa, če sta enako veliki?
- Kaj je gostejše voda ali olje?
- Ali lonček gostejše snovi tehta več ali manj kot lonček manj goste snovi?
- Kaj se zgodi, če kamen spustiš v vodo?
- Zakaj kamen potone?
- Kaj se zgodi če v olje zlijemo žlico vode?
- Kdaj snov plava?
- Kdaj snov potone?
- Ali ima led večjo ali manjšo gostoto kot voda?
- Zakaj les plava na vodi?
- Kaj se zgodi, če vodi dodamo sladkor?
- Kaj je prst?
- Kako je nastal humus?
- Kaj je v praznih prostorčkih med trdnimi delci?
- od česa je odvisno, koliko je v prsti vode in zraka?
- Kaj se zgodi, če je veliko padavin?
- česa je v prsti več med sušo?
- Zakaj nastaja različna prst?
- Kaj je v peščeni prsti?




Angleščina 5r.

1. Angleščina

- Write the appropriate letter. Napiši ustrezno črko.
- Draw the right time. Nariši ustrezen čas.
- Match in the right order. Poveži v pravilni vrstni red.
- Find seven days of the week. Poišči sedem dnevov v tednu.
- Match. Poveži (brother, grandpa, sister, brothers).
- Find twelve months. Poišči dvanajst mesecev.
- Find five feelings. Poišči pet občutkov.
- Circle the odd one out. Obkroži vsiljivca.
- Look and write. Poglej in napiši.
- Complete. Dopolni (present, past).
- Write numbers. Napiši števila.
- Find seven expressions for the weather. Poišči sedem izrazov povezanih z vremenom.
- Find six animals. Poišči šest živali.




Gospodinjstvo 5r.

1. Gospodinjstvo

- Kakšno je lahko ime?
- Ali si ime lahko spremenimo?
- Kdo izbere novorojenčku ime?
- Kaj otroci s svojimi starši skupaj oblikujemo?
- Kaj nam pove priimek?
- Kaj nam sporoča naslov?
- Kaj je dom?
- Kako si uredimo prostor?
- Kdaj prostor postane dom?
- Kaj je družina?
- Česa se učimo v družini?
- Katere vrste družin ločimo glede na to, Kdo vse živi pod isto streho?
- Kdo sestavlja jedrno družino?
- Kakšna je enostarševska družina?
- Kakšna je razširjena družina?
- Kakšna je nova družina?
- Kaj nam daje družina?
- Kako nam družina daje varnost?
- Zakaj ni prav, da svoji družini lažemo, se izmikamo ali prikrivamo pomembne dogodke.
- na koga se obrnemo, ko zaidemo v resno stisko, ki je ne znamo rešiti.
- Kako je najbolje reševati nastale težave?
- Kako nam družina daje zaščito?
- Kaj te učita dom in družina?
- Kako z eno besedo rečemo temu, kar te dom in družina učita?
- Kaj se dogaja med starši in otroki?
- Kako med seboj živimo starši in otroci?
- Ali imamo vsi člani družine enake pravice in dolžnosti?
- Na kaj otroci radi pozabljamo?
- Kaj je v družini pomembno glede dela?
- Kaj moramo pri delitvi del upoštevati?
- Kaj omogočajo dobri mesedbojni odnosi med člani družine?
- Ali se lahko izognemo vsem nesrečam?
- Kaj moramo poznati za take primere?
- Katere so najbolj pogoste nezgode, ki se lahko pripetijo doma?
- Kje so nevarnosti padcev?
- Kaj storimo pri padcih?
- S čim se lahko opečemo?
- Kaj storimo pri opeklinah?
- S čim se lahko zastrupimo?
- Kaj naredimo pri zastrupitvah?
- Kaj naredimo, kadar je ponesrečenec v nezavesti?
- S čim pogasimo manjši požar?
- Zakaj plameni ugasnejo?
- Kaj se zgodi, če izgubimo nadzor nad ognjem?
- Kdo nam ob požaru priskoči na pomoč?
- Kaj potrebujejo gasilci za gašenje ognja?
- Kdaj se voda ne sme uporabljati za gašenje požara?
- Kaj v tem primeru uporabljajo gasilci za gašenje?
- Zakaj so potrebni gasilni aparati v vsakem gospodinstvu?
- katera je telefonska številka reševalcev in gasilcev?




Izberi razred: 1.R | 2.R | 3.R | 4.R | 5.R | 6.R | 7.R | 8.R | 9.R | Mat. |
ŠE VEČ OSTALIH učnih listov, ki jih na spletni strani ne boste našli, dobite na CD-ju ali v naših E-verzijah. CD in E-verzije lahko naročite na naslovu : http://trgovina.otroci.org (kliknite na povezavo) . Na CD-ju se nahaja več kot 2.600 učnih listov skupaj z rešitvami.