Učni listi - 8. razred

Naloge natisnemo na papir tako, da z miško kliknemo na posamezno pdf datoteko. Učni list se bo odprl v programu za pregled pdf datotek. Priporočamo program FOXIT READER. V kolikor ga še nimate, program dobite na naslovu http://www.foxitsoftware.com (kliknite na povezavo) .
Izberi razred: 1.R | 2.R | 3.R | 4.R | 5.R | 6.R | 7.R | 8.R | 9.R | Mat. |

Matematika 8r.

1. Enačbe

1. Enačbi določi ustrezno rešitev.

a) x + 20 = 28
b) x – 12 = -4
c) 1,5x = 3

2. Zapiši enačbe po besedilu in odgovori.

a) Če število povečam za 6, dobim -1. Katero število je to?
b) Za koliko je število 10 večje od -7?
c) Če nekemu številu prištejem -15, dobim -35. Katero število je to?
d) Če od nekega števila odštejem -12, dobim +6. Katero število je to?

3. Reši enačbe.



2. Izrazi

1. Med izrazi -4y3 + 1, z2, 5 – x2, 2x4, 8a, poišči enočlenike in jim določi koeficiente.
2. Anamarija je 5 let starejša od Tineta. Dopolni razpredelnico njunih starosti.
3. Na črtico ob izrazu zapišeČRTICO OB IZRAZU ZAPIŠI IME IZRAZA.

a) 4a – 7c ________________________
b) (-y)5 ________________________
c) 9x : 4y ________________________
d) 13b + 12e ________________________
e) 2z . 5w ________________________

4. Izpolni tabelo.



3. Kocka

1. Oglej si sliko kocke in zapiši odgovore:

a) Kateri robovi kocke so vzporedni z robom AD?
b) Kateri robovi kocke so pravokotni na rob CD?
c) Zapiši vse telesne diagonale kocke:
d) Zapiši vse ploskovne diagonale kocke:

2. Nariši skico kocke ABCDEFGH ter:

a) Označi oglišča kocke
b) Pobarvaj osnovno ploskev z rdečo barvo
c) Pobarvaj stransko ploskev z modro barvo



4. Koordinatni sistem

- Na realni osi odčitaj koordinato točk a, b, c, d in e in jo zapiši.
- Na številski osi upodobi dane točke: a(4), b(-0.75), c(0), d(-3) e( )
- Določi razdaljo med točkama.
- Dane so točke na realni osi. Določi koordinato točke s, ki je razpolovišče daljice ab.



5. Korenjenje

- Koreni.


6. Krog

1. Poimenuj na sliki označene dele kroga oziroma druge geometrijske elemente.

a) premica t: __________________________________________
b) premica p: __________________________________________
c) premica s: __________________________________________
d) daljica CD: __________________________________________
e) del krožnice med točkama C in D: _______________________
f) daljica AB: ___________________________________________
g) del kroga, ki je osenčen: _______________________________
h) kot ASC: ___________________________________________

1. Izračunaj obseg kroga s polmerom 7 cm.

Račun: _______________________
Odgovor: _____________________

2. Izračunaj obseg kroga s premerom 16 cm.

Račun: ________________________
Odgovor: ______________________

3. Koliko meri polmer kroga z obsegom 40 dm?

Račun: ________________________
Odgovor: ______________________

4. Koliko meri premer kroga z obsegom 84 m?

Račun: ________________________
Odgovor: ______________________



7. Kvader

1. Odgovori na vprašanja v zvezi z modelom kvadra.

a) Kaj pomenijo točke A, B, C, D, E, F, G in H? ___________________________
b) Kako še označimo daljice AB, BC in AE? ______________________________
c) Kateri robovi se stikajo v oglišču G? _________________________________
d) Zapiši robove, ki so vzporedni z robom AD. _____________________________
e) Zapiši robove, ki so pravokotni na rob BF. ______________________________
f) Poimenuj ploskev, ki je vzporedna s ploskvijo ABCD. ______________________
g) Kako imenujemo ploskev BCFG? _____________________________________

2. Naredi sledeče :

a) Nariši kvader.
b) Označi kvader.
c) Nariši ploskovne diagonale kvadra.
d) Nariši telesno diagonalo kvadra.
e) Z modro označi osnovno ploskev.
f) Z rdečo označi stranski rob.



8. Kvadriranje

- Izračunaj razliko kvadratov števil 19 in 12.
- Izračunaj kvadrat razlike števil 115 in 105.
- Izračunaj kvadrat vsote 2,4 in –1,6.
- Zapiši vse kvadrate števil od 1 do 20.
- Izračunaj kvadrate naslednjih števil.



9. Obdelava podatkov

1. Učiteljica je raziskala, na kateri dan v tednu so rojeni njeni učenci.

a) Nariši točkovni diagram.
b) Koliko učencev je v tem razredu? ______________________

2. V tabeli so podatki o vpisu učencev 9.razredov v srednje šole.

a) Koliko je vseh učencev? ___________________________
b) Koliko je deklet in koliko fantov? ________________________________
c) Koliko deklet se je odločilo za gimnazijo? _____________
d) Koliko fantov se je odločilo za poklicne šole? ___________
e) Koliko deklet in fantov se je odločilo za srednje tehniške šole? ___________



10. Obratno sorezmerje

- Pet zidarjev naredi fasado na hiši v 14 dneh.
a) v kolikih dneh bi bila fasada narejena, če bi delalo sedem zidarjev?
b) koliko zidarjev naj najamemo, da bo delo končano v enem tednu?
- Dopolni tabeli, če veš, da sta spremenljivki x in y obratno sorazmerni.
- Najvišji dobitek na lotu je julija 2005 znašal 3.195.600 €. Izpolni naslednjo tabelo.



11. Pitagorov izrek

- Ploščina kvadrata nad hipotenuzo pravokotnega trikotnika meri 9,5cm2.
- Kolikšna je ploščina kvadrata nad drugo kateto?
- Izračunaj neznano stranico pravokotnega trikotnika.
- Zapiši vse tri oblike pitagorovega izreka za pravokotne trikotnike na slikah.
- Izračunaj neznane dolžine stranic pitagorovih trikotnikov na slikah.



12. Potence

- Zapiši s potenco.
- Zapiši kot produkt.
- Zapis pomeni (naredi križec pred pravilnim odgovorom):
- Zapiši vsaj pet potenc in jih Zapiši kot produkt enakih faktorjev.
- Zapiši s potenco in izračunaj.
- Zapiši kot produkt in izračunaj.
- Vstavi ustrezno številko.
- Vstavi znak >, < ali =.



13. Premo sorazmerje

1. Na črto zapiši, v katerih primerih imamo opraviti s premo sorazmernima količinama.

a) starost otroka – cena
b) masa moke – cena
c) število jabolk – cena
d) število delavcev – čas opravljanja dela
e) čas vožnje – pot
f) hitrost vožnje – pot
g) število delovnih ur – plača
h) starost – teža
i) starost – višina
j) stranica kvadrata – ploščina
PREMO SORAZMERNE SO KOLIČINE V PRIMERIH: ________________________

2. Dopolni preglednico za premosorazmerni količini.

Dolžina (m) 1 3 5 9 15
Masa (kg) 15

ZAPIŠI ENAČBO ZA ZGORNJO TABELO.
Y = ____________________



14. Računanje z racionalnimi števili

1. Vsoti števil 6 in -15 prištej število, ki je nasprotno številu 13. Koliko dobiš?
Račun: _______________________
Odgovor: ______________________

2. Vsota absolutnih vrednosti števil -19 in 7 je enaka:
Račun: ________________________

3. Kolikšna bo razlika števil 16-7, če zmanjševanec zmanjšamo za 19?
Račun: _________________________
Odgovor: ________________________

4. Koliko moraš prištetu k številu -17, da dobiš 32?
Račun: _________________________
Odgovor: ________________________

5. Poišči vrednost izrazov.
a) 7 – (- ( - (-4))) =
b) 5 – (-3 –(-2.5)) =
c) –(-(-(-(-1)))) =
d) 0.75 + (-0.4) – (- 2.3) =



15. Realna števila

1. Naštej vsaj pet:

a) Naravnih števil: _______________________
b) Celih števil: ___________________________
c) Racionalnih števil: _____________________

2. Zapiši, katerim množicam pripada dano število. na voljo imaš naslednje množice:
N, Z, Z-, Q+, Q-, Q, R.

3. Vstavi znak >, < ALI =.

4. Naštej vsaj 3 iracionalna števila: _____________________________



16. Seštevanje in odštevanje racionalnih števil

1. Izračunaj.

a) (+8) + (+5) = e) (+16) - (+5) =
b) (-6) + (-4) = f) (-9) - (-15) =
c) (-9) + (+3) = g) (-12) - (+3) =
d) (+15) + (-7) = h) (+19) - (-10) =

2. Odpravi oklepaje in izračunaj.

a) (-2.6) + (-6.8) =
b) (+3,1) – (+7,5) =
c) (-12,59) – (-7,60) =
d) (-7,3) + (+0,38) =



17. Večkotniki

- Katere od narisanih lomljenk so (napiši na črte):

a) enostavne in sklenjene _____________________
b) enostavne in nesklenjene _____________________
c) neenostavne in sklenjene _____________________
d) neenostavne in nesklenjene _____________________

-  Na črto zapiši, kateri večkotnik je na sliki.

- Zapiši kateri od likov so :

a) vdrti večkotniki ____________________
b) izbočeni večkotniki ____________________




Zgodovina 8r.

1. Zgodovina

- Opiši vzroka, ki zmanjšata lakoto v Evropi?
- Zakaj se v razvitih delih Evrope ljudje začnejo preseljevati iz vasi v mesta?
- Kakšne spremembe prinese II.industrijska revolucija?
- Naštej izume v začetku 20. stoletja!
- Katera energetska vira omogočita razvoj novih industrijskih panog?
- Katere države izvedejo znanstveno – tehnično revolucijo?
- Kdaj postane obvezna Osnovna šola?
- Katera tabora se izoblikujeta sredi 19. stoletja?
- Kaj povzroči nastanek socialne demokracije?
- Kakšne zahteve postavijo socialni demokrati?
- Kdaj dobijo prebivalci v Srednji in Zahodni Evropi splošno volilno pravico?
- Kdaj dobijo volilno pravico pri nas?
- Kdaj dobijo volilno pravico ženske?
- Kje v Evropi se razvije kolonializem?
- Kaj razvitim Evropskim državam zagotavljajo kolonije?
- Katero celino si v glavnem razdelita Velika Britanija in Francija?
- Kateri del Azije dobi Rusija?
- Zakaj sta nezadovoljni glede razdelitve kolonij Italija in Nemčija?
- Kaj štejemo kot glavni vzrok za I. svetovno vojno?
- Kateri dve državi se še v gospodarstvu hitro razvijeta?
- Kdaj se spopadeta Japonska in Rusija?
- Katere države sklenejo trozvezo?
- Katere države se združijo proti trozvezi?
- Katera tabora se spopadeta v I. svetovni vojni?
- Katera država zahteva novo delitev kolonij?
- Kakšen je povod za 1. svetovno vojno?
- Kako se imenuje organizacija, ki izvede atentat na avstrijskega prestolonaslednika?
- Katero državo obsodi Avstrija za atentat?
- Po kakšnem času Avstrija napove vojno Srbiji?
- V kakšnem času načrtujeta AO in Nemčija konec vojne?




Geografija 8r.

1. Geografija

- Kolikokrat večja je Afrika od Evrope?
- Kaj preseka Afriko na dva dela?
- Zakaj Afriko imenujemo tudi »Črna Afrika«?
- Kakšen relief ima Afrika?
- Kje se razteza Afrika?
- Kakšen je severni del Afrike?
- Zakaj je Afrika severno od Sahare bolj podobna Evropi?
- Kateri del Afrike se trga od preostalega dela?
- Iz česa je sestavljena Afrika (geološka sestava)?
- Kaj sestavlja največji del Afrike?
- Katera Afriška kotlina je največja?
- Kako so nastale kotline?
- Kdaj je nastalo gorovje Atlas?
- Kakšen je relief Afrike?
- Kako se imenuje afriško vulkansko pogorje?
- Kako se imenuje najvišji vrh Afrike?
- Kam se spuščajo strma gorska pobočja?
- Kaj se dogaja z vzhodnim delom Afriške celine?
- V katerem toplotnem pasu leži večina Afrike?
- Kako imenujemo podnebje, ki se nahaja ob Ekvatorju?
- Zakaj je Afrika ena najtoplejših celin?
- Kakšne so značilnosti ekvatorialnega podnebja?
- Kako podnebje vpliva na poseljenost?
- Kako imenujemo podnebje pri katerem se izmenjujeta sušna in vlažna doba?
- Zakaj je ob povratniku nastal pas puščavskega podnebja?
- Kje leži Sahara?
- Kakšna je površina Sahare?
- V čem se razlikujeta tropski in subtropski pas?
- Kakšni vetrovi prihajajo na področje Afrike?
- Od česa je odvisno rastlinstvo Afrike?




Državljanska vzgoja in etika 8r.

1. Družba prihodnosti

- Koliko časa živi in deluje človeštvo na planetu?
- Zakaj dolgo s svojim delom človeštvo ni spreminjalo podobe planeta?
- Od česa so neKaj tisoč let živeli ljudje?
- Ali so s temi dejavnostmi bistveno spreminjAli naravo?
- Kje so pred približno 10 000 leti začeli kmetovati?
- Kaj so naredili, da bi pridobili polja?
- Kaj zadnjih 200 let deluje na planetu?
- Kaj izdela industrija?
- Kaj se zgodi z izdelki, ko niso več uporabni?
- V katerem stoletju se je začel način življenja naglo spreminjati?
- V katerem stoletju se je zgodilo največ sprememb?
- Kako so potovAli pradedki in prababice?
- Kdo je začel šele uporabljati osebne avtomobile, avtobuse in letala?
- Kdaj so začeli uporabljati električne naprave?
- Katere električne naprave so začeli uporabljati v petdesetih in šestdesetih letih?
- Kaj se zgodi s hrano v hladilniku?
- s pomočjo česa deluje hladilnik?
- Kaj se potem zgodi s tem plinom?
- Kako visoko pride ta plin v ozračje?
- Kaj se tam dogaja s tem plinom?
- kakšna je naloga ozona?
- Kakšne hladilnike delajo sedaj?
- Kdo je začel prvi opozarjati na zmanjševanje ozonske zaščite?
- Koliko časa so potrebovAli državni voditelji, da so dojeli, da je položaj resen?
- Kaj so pred dvema letoma storili državni voditelji?
- kakšen dogovor so podpisali?
- Kaj se dogaja s temperaturo zemeljskega ozračja?
- Kaj uporabljamo za delovanje strojev in termoelektrarn, za ogrevanje stanovanj ?
- Kaj so fosilna goriva?
- Kaj nastaja ob izgorevanju teh goriv?



2. Generacije in kulture

- Kaj pomeni beseda generacija?
- O katerih generacijah lahko govorimo?
- Ali lahko generacije prepoznamo tudi v družini?
- Katere generacije prepoznamo v družini?
- Ali je za generacijo najbolj pomembna starost?
- Kaj je najbolj pomembno za generacije?
- Kakšne naloge opravljajo otroci in mladostniki?
- Kakšne naloge opravljajo starši?
- Kakšne naloge opravljajo stari starši?
- Ali je generacija vedno samo skupina prebivalstva?
- Na kaj vplivajo zgodnje mladostnikove izkušnje?
- Ali so se odrasle generacije v preteklih stoletjih ukravjale z mladimi generacijami?
- Kdo so bili razsvetljenci?
- Na kaj so opozorili razsvetljenci v 18. stoletju?
- Na kaj so tedaj postale pozorne starejše generacije?
- Kaj so v 19. stoletju uvedli v evropi?
- Kaj so začele šole deliti s starši?
- Zakaj se je podaljševalo obdobje med otroštvom in odraslostjo?
- Kako imenujemo obdobje med otroštvom in odraslostjo?
- Kakšno je obdobje mladostništva?
- Zakaj je dane sprehod v odraslost precej raztegnjen?
- Kje se ljudje šolajo po dvajsetem letu?
- Zakaj so mnogi mladi še po dvajsetem letu ekonomsko odvisni od staršev?
- Katera je ena poglavitnih znamenj odraslosti?
- Kaj je za mnoge mlade mladost?
- Ali tudi odrasli kdaj sanjajo o mladosti?
- Zakaj odrasli sanjajo o mladosti?
- Ali je slovenska družba dobro poskrbela za starejšo generacijo?
- Kako je slovenska družba dobro poskrbela za starejšo generacijo?
- Kaj dobiva večina starejših ljudi?



3. Poklic in delo

- Katere so naravne dobrine?
- Kakšen ekonomski problem ima vsak človek?
- S čim človek povcečuje količino dobrin?
- Kako mora gospodariti s svojimi dobrinami, da bi zadovoljil vsaj poglavine potrebe in želje?
- Ali med dobrine štejemo le izdelke?
- Kako imenujemo dobrine, ki jih opravita zdravnik ali mehanik?
- Ali vsak sam izdela vse izdelke, ki jih potrebnuje ali sam zase opravi vse potrebne storitve?
- Kaj delamo z dobrinami?
- Kakšna je bila včasih menjava?
- Zakaj je bila ta menjava zelo nerodna?
- Kje so že v starih časih  ponujali svoje izdelke in storitve?
- Kdo je bil na trgu?
- Kaj so vedeli prodajalci?
- Kaj postanejo izdelki in storitve, ki se prodajajo na trgu?
- S čim se lahko kupi blago?
- Kaj naredijo prodajalci s prodajo svojega blaga?
- Kaj je možno narediti z denarjem?
- Kje se srečujejo pridelovalci zelenjave in kupci?
- Kaj dela kupec preden kupi zelenjavo?
- Ali se vsi ponudniki izdelkov in storitev srečajo  s kupci?
- Kdo poskbi za menjavo?
- Kje trgovci podajajo blago?
- Kje se lahko danes ponudniki in kupci dogovorijo o nakupu?
- Ali je trg nujno narejen iz stojnic in prodajalnih pultov, za katerem stojijo prodajalci?
- Ali pri plačilu vedno uporabljamo pravi papirnati denar?
- Kje imajo ljudje  denar?
- Kaj izročijo prodajalcu, ko kupijo nek izdelek?
- Kdaj je na trgu cena zelenjave višja?
- Zakaj so cene zjutraj višje?
- Zakaj popoldan prodajalci znižajo cene?



4. Urejanje skupnih zadev, vprašanja demokracije

- Kdaj govorimo o demokraciji?
- Kateri dve demokraciji razlikujemo?
- Kaj je značilno za demokracijo z neposredno udeležbo državljanov v politiki?
- Kje so že imeli takšno demokracijo?
- Kje so lahko sodelovali državljani v antičnih atenah?
- Kaj je bila pomanjkljivost antične demokracije?
- Kaj je značilno za predstavniško demokracijo?
- Kdo je razvil to obliko demokracije?
- Katero demokracijo imamo v sloveniji?
- Česa se udeležijo državljani, ko se morajo odločiti o izjemno pomembnem vprašanju?
- Kaj izbirajo državljani na volitvah?
- Kaj se zgodi, ko volivci izberejo svoje predstavnike (poslance) v državnem zboru?
- O čem odločajo v njihovem imenu?
- Kako so nastale moderne demokratične države?
- Kakšno misel so začeli zagovarjati filozofi in umetniki?
- Kaj je bistvo liberalne razlage družbe?
- Ali imajo v naši skupnosti vsi enake interese?
- Zakaj državljani sodelujejo v politiki?
- Za Katero stranko bo volil tisti, ki je brezposeln?
- Kakšne skupne interese imamo slovenski državljani?
- Kako imenujemo vse te interese?
- Za Kaj moramo skrbeti, ko želimo uresničiti svoje interese?
- Kaj se zgodi, če se posameznik ne strinja z zakonom?
- Kakšen dogovor obvezno velja za vse slovenske državljane?
- Kaj bi se zgodilo, če državljani v naši skupnosti ne bi spoštovali zakone?
- Kaj bi se potem zgodilo s slovenijo?
- Kdaj demokracija dobro deluje?
- Kdaj je odločanje pregledno?
- Kje so napisane pristojnosti?
- Kaj je vsak državljan dolžan?



5. Vere in verovanja, krščanstvo

- Kako še lahko rečemo verstvo?
- Zakaj se tudi v šoli učimo o verstvih?
- Kaj je značilno za verne?
- Kaj sestavljajo verni z drugimi vernimi posamezniki, ki so sprejeli isto vero?
- Kaj je verska skupnost?
- Kaj nam govorijo nešteta znamenja?
- Po kom nosijo imena mnoga slovenska mesta?
- Naštej neKaj imen, ki nosijo imena svetnikov!
- Kaj stoji v mestih, vaseh in na gričih?
- Koliko cerkva je v sloveniji?
- Katerih cerkva je največ?
- Katere cerkve so prvovrstni kulturni spomeniki?
- Kaj stoji ob cestah?
- Kaj je ob robu naselij?
- Kaj je na pokopališčih?
- Kaj se dogaja ob praznikih?
- Kaj ljudje delajo v romarskih središčih?
- Kaj prikazujejo nekatera najlepša slikarska in kiparska dela?
- Naštej grške bogove!
- Naštej krščanske svete osebe!
- Naštej svetnike!
- Kje pogosto predvajajo cerkveno glasbo?
- Ali so na radiu ali televiziji oddaje, ki so posebej pripravljene za vernike?
- Za koga so pomembni verski prazniki in verske dejavnosti?
- Katere praznike praznuje večina ljudi?
- Kakšnega izvora so ti prazniki?
- Ali se vsi ljudje zavedajo kakšnega izvora so ti prazniki?
- Kateri verski prazniki so prazniki vseh državljanov?
- Kaj se zgodi ob takih praznikih?
- Kdaj praznujemo božič?
- Kakšen praznik je božič?
- Kdaj je velika noč?
- Kakšen praznik je velika noč?
- Kdaj praznujemo veliki šmaren?
- Kakšen praznik je veliki šmaren?




Biologija 8r.

1. Veda o življenju

- Kaj je biologija?
- Kaj biologija preučuje?
- Na Kaj vplivajo izsledki biologije?
- Komu služijo izsledki biologije?
- Naštej še druge naravoslovne vede!
- Kaj je potrebno upoštevati za popolno razumevanje življenjskih procesov?
- Na Kaj se deli vsaka veda?
- Kaj je ekologija?
- Na katere smeri se deli ekologija?
- Na katere panoge delimo biologijo?
- Kaj vodi znanstvenika raziskovalca?
- Kaj raziskuje znanstvenik?
- Kaj potrebuje znanstvenik?
- Naštej stopnje znanstvenega raziskovanja!
- Kaj je znanost?
- S kom je povezana znanost?
- Kaj so bili znanstveniki v preteklosti?
- Kaj so delali z znanstveniki?
- Kaj se je potem zgodilo z znanstveniki pod pritiski ljudi?
- Naštej pomembne biološke znanstvenike!
- Kaj je postavil aristotel?
- Kaj je vpeljal linné?
- Kaj sta postavila schleiden in schwann?
- Kako je hook prispeval k razvoju biološke znanosti?
- Kaj je spoznal lamarck?
- Kaj je iznašel fleming?
- Kdo je bil charles darwin?
- Kako se imenuje njegova razvojna teprija?
- Kaj so živa bitja?
- Ali se živa bitja razlikujejo od neživih stvari?
- Naštej lastnosti živih bitij!
- Iz kje živa bitja prejemajo snovi?
- Kaj jim daje hrana?
- Kako pravimo rastlinam, ki proizvajajo hrano?
- Kdo se prehranjuje s hrano, ki jo proizvedejo proizvajalci?



2. Osnove ekologije

- Kaj je ekologija?
- Kaj je življenjski prostor?
- Kako imenujemo življenjski prostor?
- Kdo živi v življenjskem prostoru?
- Kje se pojavljajo posamezne rastlinske ali živalske vrste?
- Kdo vpliva na lastnosti biotopa?
- Katere aktivne vrste razlikujemo glede na nočno – dnevni ritem?
- Kaj so dnevno aktivne vrste?
- Kaj so nočno aktivne vrste?
- Na Kaj vpliva dolžina dneva?
- Kaj je podlaga?
- Katera je najpogostejša podlaga na kopnem?
- Kaj je lahko tudi podlaga?
- Kaj ugotovimo, če se odpravimo na bližnji cvetoči travnik?
- Kdo predstavlja življenjsko združbo travnika?
- Kaj je populacija?
- Zakaj so lahko populacije iste vrste ločene druga od druge?
- Zakaj se organizmi povezujejo med seboj?
- Kako razvrščamo organizme glede na način prehranjevanja?
- Kako še drugače imenujemo avtotrofne organizme?
- Kateri so avtotrofni organizmi?
- Naštej avtotrofne organizme!
- Kateri so heterotrofni organizmi?
- Kaj razlikujemo med heterotrofnimi organizmi?
- Kaj je ekosistem?
- Naštej ekosisteme!
- Kaj predstavlja pomemben del rastlinske odeje na kopnem delu zemlje?
- Od Katerega sloja je odvisno življenje nižjih slojev?
- Zakaj je v bukovem gozdu dovolj svetlobe za podrast le zgodja spomladi?
- Zakaj v smrekovih gozdovih ni sloja grmičevja in zelišč?
- Katere vrste gozdov nudijo najbolj ugodne razmere za življenje živalskim vrstam ?
- Kateri ekosistem je največji na zemlji?
- Kaj vsebuje vodni ekosistem?
- Kaj se dogaja z vodo?
- Kateri je eden najstarejših umetnih ekosistemov?



3. Življenska raznovrstnost

- Koliko različnih vrst živali in rastlin živi danes na zemlji?
- Koliko ljudi živi na zemlji?
- Ali sta si vsaj dva človeka po lastnostih čisto enaka?
- Od česa so odvisne lastnosti vseh živih bitjih?
- V katerem svetu je raznolikost izrazitejša?
- Kakšni so organizmi med seboj?
- Komu so organizmi prilagojeni?
- V čem se kaže raznovrstnost ali biodiverziteta življenja na zemlji?
- Kako lahko ugotovimo kakšna je življenjska raznolikost na posameznem območju?
- Kateri so poglavitni vzroki za veliko raznovrstnost življenja v sloveniji?
- Kateri dejavniki ogrožajo življenjsko raznovrstnost?
- Kakšno konvencijo je podpisala slovenija?
- Kaj je glavni cilj konvencije o raznovrstnosti?
- Kaj so rezultati teh prizadevanj?
- Katere rastline in živali so na rdečem seznamu?
- Katero je bilo prvo zavarovano območje v sloveniji?
- Koliko površine je danes zavarovane v sloveniji?
- Katere so zavarovane varstvene skupine?
- Kaj ogroža živalske in rastlinske vrste, ki uspevajo na mokriščih?
- Kaj se dogaja z mokrišči v bližini prometnic?
- Kako se lahko razprostirajo mokrišča?
- Čemu je izpostavljeno rastlinstvo in živalstvo v mokriščih?
- Zakaj je ogrožen visokodebelni sadovnjak?
- Kaj poraščajo visokodebelni sadovnjaki?
- Kaj raste v takih sadovnjakih?
- Kakšno je sadje s teh dreves?
- Kaj se zgodi s suhimi travniki, ki jih gnojimo?
- Kaj se zgodi, če travnike ne kosimo redno?
- Kaj travnike ohranja takšne kot so?
- Česa ni na žitnih poljih z uvedbo hibridnih vrst?
- S čim zatrejo semena plevelov, ki vseeno vzklijejo?
- Kaj predstavlja žitno polje?
- Zakaj so ogrožene mrtvice?
- Kaj so mrtvice?
- Kaj predstavljajo mrtvice?




Slovenščina

1. Slovenščina – jezik

- Jezikovna družina
- Prevzete besede
- Sleng
- Slogovno zaznamovane besede
- Subjektivno in objektivno besedilo
- Umetnostno in neumetnostno besedilo



2. Slovenščina – jezik – Glagol

- Glagol ponovitev
- Glagol število
- Glagolski naklon
- Glagolski vid
- Namenilnik
- Nedoločnik



3. Slovenščina – jezik – Uradno besedilo

- Oblika uradnega pisma
- Uradno pismo



4. Slovenščina – jezik – Večstavčna poved

- Večstavčna poved
- Vejica v podredni povedi
- Veznik



5. Slovenščina – jezik – Večstavčna poved – odvisni stavki

- Časovni odvisnik
- Dopustni odvisnik
- Krajevni odvisnik
- Načinovni odvisnik
- Namerni odvisnik
- Osebkov in predmetni odvisnik
- Osebkov odvisnik
- Pogojni odvisnik
- Predmetni odvisnik
- Prilastkov odvisnik
- Vzročni odvisnik



6. Slovenščina – jezik – Večstavčna poved

- Pregled odvisnikov
- Vrste odvisnikov



7. Slovenščina – jezik – Velika in mala začetnica

- Osebna lastna imena
- Raba male začetnice
- Stvarna lastna imena
- Zemljepisna lastna imena



8. Slovenščina – književnost

- Kdo je kdo
- Pregled avtorjev in besedil



9. Slovenščina – književnost – Anton Aškerc

- Čaša nesmrtnosti 1
- Čaša nesmrtnosti 2
- Čaša nesmrtnosti 3



10. Slovenščina – književnost – Anton Tomaž Linhart

- Anton Tomaž Linhart
- Županova Micka
- Županova Micka dramsko besedilo



11. Slovenščina – književnost – France Prešeren

- Kaj vem o Prešernu
- Primerjava pesmi Povodn mož in Turjaška Rozamunda
- Apel in čevljar
- Apel in čevljar sonet
- Črtomirjev govor
- Krst pri Savici
- O Vrba
- Povodni mož
- Turjaška Rozamunda



12. Slovenščina – književnost – Ivan Tavčar

- Tržačan
- Visoška kronika



13. Slovenščina – književnost – Janez Menart

- Kmečka balada


14. Slovenščina – književnost – Janko Kersnik

- Mačkova očeta


15. Slovenščina – književnost – Lev Nikolajevič Tolstoj

- Starejši brat


16. Slovenščina – književnost – Niko Grafenauer

- Življenje


17. Slovenščina – književnost – Pavel Golia

- Grajski vrtnar


18. Slovenščina – književnost – Valentin Vodnik

Valentin Vodnik - Razsvetljenec



Kemija

1. Kemija

- Kemija veda za življenje
- Snovi in njihove lastnosti
- Znaki za nevarnost
- Snovi, čiste snovi in zmesi
- Eksperimenti
- Laboratorijska posoda
- Agregatna stanja
- Atom, molekula
- Modeli atomov in molekul
- Modeli in kemijske formule
- Kemijske formule
- Snovi-povzetek
- Teorija o zgradbi atoma
- Atom delci v atomu
- Vrstno in masno število
- Elektronska ovojnica
- Izotopi
- Periodni sistem elementov (PSE)
- Ioni
- Kationi in anioni
- Ionska vez
- Lastnosti ionskih spojin
- Kovalentna vez
- Lastnosti kovalentne vezi
- Kovalentne vezi pri ogljiku
- Kovinska vez
- Kemijske vezi- utrjevanje
- Fizikalne spremembe
- Kemijske spremembe
- Kemijske reakcije
- Zakon o ohranitvi mase
- Kemijske reakcije in energija
- Kemijske enacbe
- Kemijske reakcije - utrjevanje
- Viri elementov in spojin
- Lastnosti elementov v pse
- Ar in mr
- Masni delež elementa v spojini
- Kovine in nekovine
- Reaktivnost in uporaba kovin
- Alkalijske kovine
- Zemeljskoalkalijske kovine
- Značilne spojine in uporaba- alk in zemeljskoalk kovine
- Prehodni elementi
- Pridobivanje železa
- Železo, jeklo in rjavenje
- Baker in živo srebro
- Ogljik
- Dušik in fosfor
- Kisik in žveplo
- Halogeni elementi
- Žlahtni plini
- Elementi v PSE- utrjevanje
- Kisline v okolju
- Baze v okolju
- Formule kislin in baz
- Indikatorji
- Ph lestvica
- Indikatorji in ph lestvica
- Kisline, baze in električni tok
- Nekovinski in kovinski oksidi
- Kisline in baze ioni
- Oksonijev in hidroksidni ion
- Kisline in baze - jakost
- Nevtralizacija
- Soli
- Uporaba kislin, baz in soli v življenju
- Vpliv k in b na okolje, kisli dež
- K b s utrjevanje
- Raztopine | Raztopine in topnost
- Masni delež topljenca
- Odstotni delež topljenca
- Topnost utrjevanje




Fizika

1. Fizika – Kaj je fizika

- Kaj je fizika križanka
- Osnovne količine predpone
- Pretvarjanje enot

 



2. Fizika – Sile

- Medsebojno delovanje teles
- Merjenje sil
- O silah teorija
- Ravnovesje sil
- Razstavljanje sil
- Risanje sil
- Sestavljanje nevzporednih sil
- Sestavljanje vzporednih sil
- Sila teže
- Telo na klancu
- Trenje
- Upor

 



3. Fizika – tlak

- Gostota
- Gostota specifična teža pretvarjanje
- Gostota specifična teža računanje
- Hidrostatični tlak
- Ploščina
- Prostornina
- Računanje tlaka
- Specifična teža
- Tlak teorija
- Tlak v tekočinah
- Vzgon in plavanje
- Zračni in hidrostatični tlak
- Zračni tlak

 



4. Fizika – Enakomerno gibanje

- Enakomerno gibanje
- Gibanje
- Graf s(t)
- Graf v(t)
- Hitrost
- Računanje hitrosti
- Risanje grafa s(t)
- Tir gibanja

 



5. Fizika – Svetloba

- Barvni spekter
- Človeško oko
- Leče
- Lom svetlobe
- Zorni kot
- Odboj svetlobe
- Odbojni zakon
- Optične naprave
- Preslikave z zbiralno lečo
- Razpršilna leča
- Zbiralna leča

 



6. Fizika – Vesolje

- Galaksije
- Gibanje lune
- Gibanje Zemlje
- Gravitacijska sila
- Nebesna telesa
- Orientacija na nebu
- Osončje
- Osnovni pojmi
- Ozvezdja
- Planeti
- Poleti v vesolje
- Zgodovina astronomije
- Vesolje
- Značilnosti planetov
- Zvezde

 




Izberi razred: 1.R | 2.R | 3.R | 4.R | 5.R | 6.R | 7.R | 8.R | 9.R | Mat. |
ŠE VEČ OSTALIH učnih listov, ki jih na spletni strani ne boste našli, dobite na CD-ju ali v naših E-verzijah. CD in E-verzije lahko naročite na naslovu : http://trgovina.otroci.org (kliknite na povezavo) . Na CD-ju se nahaja več kot 2.600 učnih listov skupaj z rešitvami.