Lakomna miš

(ljudska pravljica)

Pogleda miš iz mišnice, opazi mišjo past in reče: »Aha, to je tista razvpita past! Kako so ljudje pametni! Dajo kamen na desko  ter spodaj privežejo kakšen ocvirček ali kos slanine in mislijo, da je to past. Bila bi če bi bile me miši neumne. Ampak me vemo, če se dotakneš ocvirčka ali slanine si ujet. Sproži se past ter deska pade in nas zmečka. Ampak lahko pa vsaj malo povoham, od vohanja se past ne more sprožiti, saj vohanje ni greh. Jaz namreč zelo rada voham ocvirčke in slanino.«

Ko je to povedala je smuknila pod nastavljeno desko in začela vohati okoli slanine. Vendar pa je bila past zelo mehka in trenutek nepazljivosti pri miški je sprožil past, ki je lakomnico stisnila pod sabo.

Ne polakomni se, da z glavo ne plačaš tako kot ta miš!