Pes in petelin

(ljudska pravljica)

Živela Sta starec in starka. Imela sta psa in petelina. Pes je rekel petelinu: » Pojdiva v gozd, gospodarja nam nimata dati kaj za jesti, zakaj bi jima bila še midva na poti.«

Tako sta odšla in oči so jima kazale pot. Hodila sta ves dan in ko je prišla noč je bilo treba najti prenočišče. Poiskala sta veliko votlo drevo. Petelin je sfrfotal na vejo, pes pa je zlezel v duplo. Vso noč sta spala, zjutraj pa je petelin zakikirikal. Slišala ga je lisica. Zahotelo se ji je petelinovega mesa, zato je prišla pod drevo in začela hvaliti petelina: » Tako lepega ptiča pa še nisem videla odkar živim. Pridi k meni, da se bolje spoznava.«
« Zakaj pa naj pridem k tebi?« je bil petelin nezaupljiv. Lisica pa mu je odgovorila: » Pridi, bova imela gostijo!« Petelin pa je rekel: » Ne morem, ker imam prijatelja s seboj.«. Lisica pa je zvito rekla: » Kje pa imaš prijatelja?« mislila je na še enega petelina: »Tudi njega vabim na gostijo.« Petelin pa je veselo rekel: » Spodaj v duplu prenočuje.«
Lisica je skočila v duplo, tu pa jo je pes zgrabil za smrček in jo raztrgal.
Lakomnost je slaba lastnost.