Pravljica o Niku

Lidija Zomer

Nekoč je živel fantek, ki je bil zelo priden vendar pa tudi zelo živahen. Rad je nagajal mamici in očku. Kakor pa vemo se tistemu, ki rad nagaja vedno pripeti kaj nesrečnega. Nik je bil na morju s starši in je zelo užival v vodi. Ni hotel poslušati mamice in očka, da mora v vodi paziti, da ga kam ne odnese oziroma, da ne pade. In nekega dne je res prišlo do manjše nesreče. Nik se je igral v vodi malce preveč razigrano in tako mu je spodrsnilo, da je padel v vodo in ves potonil. Očka in mamica sta ga hitro povlekla ven, vendar pa je bilo že to dovolj, da se je Nik malce zamislil in ugotovil, da je treba starše poslušati, saj nočejo nič hudega le skrbi jih zate. Od takrat naprej je Nik pazil, kako se je obnašal v vodi pa tudi drugje, kajti če ne  bi bilo mamice in očka bi se njegova prigoda lahko končala veliko slabše. Otroci morajo poslušati svoje starše saj jim le-ti nočejo nič slabega, temveč jih hočejo zavarovati pred nepremišljenimi otroškimi norčijami.