Volk, ki je hotel postati vegetarijanec

Lidija Zomer

Nekoč je živel volk, ki je rad veliko premišljeval. Ko je tako nekega dne šlo njegovo razmišljanje v skrajne meje se je odločil, da bo postal vegetarijanec. Odločil, se je da se odpravi na pot proti Indijo, kjer  živijo samo vegetarijanci. Odpravil se je na pot. Najprej je srečal pujsa. Pujs se ga je ustrašil in hotel zbežati, vendar pa ga je volk zaustavil: » Nič se ne boj, nič več ne bom jedel pujsov.Vegetarijanec hočem postati.« Nato je odšel naprej. Ko je tako hodil je naletel na kozla, ki se ga je tudi močno ustrašil kot prej pujs. Vendar pa je volk tudi njemu rekel: Nič se ne boj, ne bom več jedel kozlov. Postati hočem vegetarijanec.« In odšel je naprej. Na svoji poti pa je naletel še na konja. Tudi ta se ga je tako močno prestrašil, da je hotel zbežati. Ampak volk je tudi njega zadržal in ga ogovoril: Nič se ne boj, nič ti ne bom več storil. Vegetarijanec hočem postati.« In odšel je naprej. Vendar pa je volk medtem, ko je že tako dolgo časa hodil, postajal vedno bolj lačen. Odločil se je, da se raje vrne domov. Ker pa je šel domov po isti poti je spet srečal iste živali kot prej. Najprej je naletel na konja in mu rekel: »Pojedel te bom.« Konj pa mu je odgovoril: » Ne smeš me pojesti saj si vendar vegetarijanec.« Volk pa je odgovoril nazaj: »Vseeno je kaj sem ali sem vegetarijanec ali pa ne, pojedel te bom.« Tedaj pa je rekel konj: » Potlej pa, če me že moraš pojesti, pridi tedaj ko bom bolj debel in rejen.«Nato je volk odšel dalje in srečal kozla: Stari kozel pojedel te bom.« Kozel pa odgovori: »Kako me boš pojedel, če si vendar vegetarijanec.«

Volk pa mu odgovori: Vegetarijanec sem ali tja, pojedel te bom.« Kozel pa je rekel: » No, če me pa res hočeš pojesti pridi takrat, ko bo prišla pomlad.« In volk je odšel dalje. Nato je srečal še pujsa in mu rekel: » Pujs pojedel te bom.« » Ne, ne boš, ti si vendar vegetarijanec.« Volk pa je rekel: »Čisto vseeno je če sem vegetarijanec ali pa nisem, pojedel te bom.« » Potlej pa raje počakaj, da bom bolj rejena.« In volk je odšel dalje. Zdaj se je volk odločil, da ima dovolj izgovorov. Odšel je spet do konja. » Konj jaz te bom pojedel in nič več izgovorov.« » V redu pa me pojej vendar pa prej poglej, kaj mi je kovač napisal na podkev.« Volk je res pogledal, konj pa ga je tako brcnil v glavo, da je odletel volk tri njive stran. Zdaj je odšel volk do kozla. »Kozel pojedel te bom in brez izgovorov.« » Naj ti bo vendar pa najprej stopi na sredo njive, jaz in moj brat pa se bova z obeh strani zaletela vate in tako boš dolgo časa sit.« Rečeno-storjeno. Po tem je volka tako bolel ves trup. Odločil se je, da gre še k pujsu. Tudi pujsu je rekel: » Pujs pojedel te bom in brez izgovorov.« Prav lahko me poješ, vendar me prej primi za uho, da ti nekaj pokažem.« Volk je res prijel pujsa za uho, pujs pa je začel tako cviliti, da je volk oglušel na oba ušesa. Volk je hitro zbežal stran in od takrat je res postal vegetarijanec, saj je ugotovil, da mu zelenjava nikoli ne bo mogla toliko škodovati kot živali. To je zgodba o volku, ki je hotel postati vegetarijanec in se mu je želja res izpolnila, pa čeprav na podlagi bolečih izkušenj.