Zgodba o jajčku in njegovi želji

Lidija Zomer

Nekoč je živel jajček, ki se je rad potepal po svetu. Obiskal je vse kraje kar jih je na zemlji in videl je veliko stvari. Najbolj pa so mu bila všeč pisana jajčka, ki jih je srečeval povsod. Tudi sam je imel željo, da bi bil pisan, kajti njegova barva je bila bela in je bila kar dolgočasna. Želel si je, da bi se tudi sam svetil v barvi mavrice. Zato se je odločil, da bo poskusil uresničiti svojo željo. Odpravil se je k dobri vili in jo prosil: »Dobra vila pomagaj mi, rad bi imel obleko kot je mavrica, uresniči mi to željo.« Vila pa mu je odgovorila: » Rade volje ti uresničim željo, vendar pa mi moraš obljubiti, da zaradi lepe barve ne boš postal ošaben.« Jajček pa je odgovoril: »Vse ti obljubim,kar hočeš samo uresniči mi mojo željo.«

Vila je zamahnila s čarobno palčko in jajčece se je obarvalo v čudovito mavrico. Sedaj je bil jajček zelo vesel in pa tudi hvaležen dobri vili, ki mu je uresničila željo. Vsak dan se je občudoval in sicer tako dolgo, da je postal že kar preveč važen. Pozabil je tudi, kaj je obljubil dobri vili, zato se je zgodila nesreča. Nekega dne se je jajček tako zavzeto opazoval v veliki luži, da je preslišal, da se mu približuje čreda konj. Ker jih ni slišal, je bilo prepozno, da bi se umaknil, zato so ga konji zdrobili.

Tak konec je doživel jajčka, ki si je vedno želel imeti mavrično barvo in je bil zanjo pripravljen storiti skoraj vse, le na tisto je pozabil, kar je bilo najbolj važno – nikoli, pa četudi imaš vse kar si želiš, ne smeš postati prevzeten.