Italija je pretežno gorata dežela, izjema je Padska ravnina na severu države. Sega od Alp do srednjega dela Sredozemskega morja, k njenemu ozemlju sodijo tudi otoki Sicilija, Sardinija in Elba ter še kakih 70 manjših. Na italijanskem polotoku ležita dve majhni neodvisni državici: Vatikanska mestna država v Rimu in Republika San Marino.

Italijanski parlament je dvodomen: zgornji dom se imenuje senat (Senato della Republica) in spodnji poslanska zbornica (Camera dei Deputati). Parlamentarne volitve so vsakih pet let.

Glavne gospodarske panoge so turizem, modna, strojna, kemična in živilska industrija ter industrija motornih vozil. Severne dežele so po dohodku na prebivalca med najbogatejšimi v Evropi.

Italijanski polotok je bil najprej središče ogromnega rimskega imperija, ki je zapustil bogato arheološko, kulturno in literarno dediščino. Pozneje je postal zibelka srednjeveškega humanizma in renesanse, ki sta z deli Machiavellija, Danteja, Leonarda da Vincija in Galileja oblikovala evropsko politično in filozofsko misel ter kulturo.

Dolgi seznam italijanskih slikarjev se ponaša z imeni Giotta, Botticellija, Leonarda, Michelangela, Tintoretta in Caravaggia. Italija je dala tudi operna skladatelja Verdija in Puccinija ter režiserja Federica Fellinija.

Italijanska kuhinja sodi med najbolj izbrane in raznovrstne v Evropi ter ponuja pikantni okus Neaplja in Kalabrije, pesto Ligurije ter sir in rižoto italijanskih Alp.

VIR: Evropska Unija