Madžarska je celinska dežela, ki meji na mnoge sosede – Slovaško, Ukrajino, Romunijo, Srbijo, Hrvaško, Slovenijo in Avstrijo. Dežela je večinoma ravninska, bolj hribovita je le na severu. Blatno jezero je priljubljen turistični kraj in največje jezero v srednji Evropi.

Prva madžarska plemena so karpatsko kotlino poselila leta 896. Leta 1000, v času Štefana I. Svetega, je Madžarska postala krščansko kraljestvo. Madžarski jezik ni podoben nobenemu sosednjih jezikov in je le v daljnem sorodstvu s finščino in estonščino.

Glavno mesto Budimpešta je nastalo iz nekdaj ločenih mest Budima in Pešte. Mesto na bregovih reke Donave ima bogato zgodovino in kulturo ter slovi po svojih zdravilnih vrelcih. Madžarska ima enodomni parlament ali državni zbor s 386 poslanci, ki jih volijo na štiri leta.

Dežela ima nekaj naravnega bogastva (boksit, premog in zemeljski plin), rodovitno prst in polja. Madžarska vina pozna vsa Evropa. Glavni izvozni izdelki so električna in elektronska oprema, stroji, živila in kemikalije.

Madžarska je dežela glasbe in velikih skladateljev Liszta, Bartoka in Kodalyja, ki so našli navdih tudi v njeni ljudski glasbi. Znani Madžari so še Albert Szent-Györgyi, ki je odkril vitamin C, pisatelj in Nobelov nagrajenec Imre Kertesz ter z oskarjem nagrajeni filmski režiser Istvan Szabo.

VIR: Evropska Unija