Malta obsega skupino sedmih otokov v Sredozemskem morju. Naseljeni so samo trije največji: Malta, Gozo in Comino. Pokrajina je nižinska in kamnita, s prepadnimi obalnimi stenami.

Malta v samem osrčju Sredozemlja je bila v svoji večtisočletni zgodovini dom številnih civilizacij. Prvi prebivalci so prišli okoli 5200 pr. n. št., že pred prihodom Feničanov, ki so največji otok poimenovali Malat , kar pomeni varen pristan, pa je otok poseljevala pomembna prazgodovinska civilizacija. Pozneje je bila Malta dolga stoletja sedež viteškega reda sv. Janeza, nato pa del britanskega imperija. Neodvisna je postala leta 1964.

Predsednik malteške vlade postane vodja stranke, ki dobi največ sedežev v enodomnem parlamentu (Kamra tar-Rappreżentanti).

Prebivalci Malte govorijo malteščino, jezik iz semitske jezikovne družine, kamor spada tudi arabščina. Uradni jezik je še angleščina, številni Maltežani pa govorijo tudi italijansko.

Turizem je pomembna gospodarska panoga, čedalje večji pomen imajo tudi storitvene dejavnosti.

K tradicionalni malteški hrani sodijo juha (mineštra, ribja juha), testenine in pecivo, značilne so tudi jedi z nadevom. Narodna jed je Stuffat Tal-Fenek (zajčja obara).

VIR: Evropska Unija