Učni listi - 6. razred

Naloge natisnemo na papir tako, da z miško kliknemo na posamezno pdf datoteko. Učni list se bo odprl v programu za pregled pdf datotek. Priporočamo program FOXIT READER. V kolikor ga še nimate, program dobite na naslovu http://www.foxitsoftware.com (kliknite na povezavo) .

Slovenščina 6r.

1. Slovenščina za šesti razred osnovne šole

e-trgovina_ucni_listi_bannerNaučite se slovenščine za šesti razred osnovne šole . Odkrijte  jezik in kulturo. Priročnik za učenje slovenske pisave za šesti razred osnovne šole. #Slovenščina #šestiRazred #OsnovnaŠola #Učenje




2. Besedna družina

1.  Napiši čim večjo besedno družino, kjer je skupen koren:

a)     -glav-
b)     -ris-
c)     -bol-

2. Iz ponujenih besed izberi le tiste, ki tvorijo eno besedno družino:
grozdje, glagol, gozd, misliti, pesem, sadež, pogozditi, gozdar, gozden, nasad, zagozditi, gozdovi, gozdovnik, drevesa, gaber, gozdarski
_________________________________________________________________

3. Povej, kateri del besede (koren) je skupen v besednih družinah:

a)  širok, širina, širjava  __________________
b)  prikorakati, korak      __________________
c)  glasbilo, glasba        __________________
č)  grablje, nagrabiti      __________________
d)  konjereja, konjiček     _________________
e)  stopalo, stopicati      __________________

4. Korenom besed pripiši čim več besed iz iste besedne družine:

a) –pas-: pastir    _________________________________________
b) –prod-: prodajati     _____________________________________
c) -lom-: zlomim    ________________________________________
č) -gor-: goreti   __________________________________________

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


3. Glagol

1. Podčrtaj glagole.

rastlina, raste, celica, življenjski, se razvija, okolje, sadijo, pomagamo, pogledaš, opazujeva, mrzel, pomoč, prihaja, gnije, dišijo, suh, lesen, sneži

Glagole vpiši v naslednjo preglednico. (DEJANJE    DOGAJANJE)

2. Primerjaj podčrtane glagole. Poveži.

Glagol igram se poimenuje dejanje vprihodnosti.
Glagol sem obiskal poimenuje dejanje v sedanjosti.
Glagol bom odšel poimenuje dejanje v preteklosti.

Podčrtane glagole napiši na ustrezno mesto v preglednici. Na prazna mesta napiši še drugi dve časovni obliki (PRETEKLIK, SEDANJIK, PRIHODNJIK).

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


4. Nedoločnik in namenilnik

1. Podčrtaj pravilno glagolsko obliko.

Babica ne more prenest / prenesti takega hrupa, zato utišaj televizor.
Kupiti / Kupit moram nov zvezek za matematiko.
Zvečer gremo s sošolci poslušat / poslušati Adija Smolarja.
Po pouku moramo pripravit / pripraviti učilnico za roditeljski sestanek.
Andrej, pojdi si umit / umiti roke!
Pričelo je deževat / deževati, zato travnika niso mogli pokosit / pokositi do konca.
Majhni otroci morajo iti po kosilu spat / spati.

2. Glagole v oklepaju postavi v pravilno glagolsko obliko.

Mojca je lani začela (igram) ___________________ flavto.
Prijatelj je pritekel (povem) ___________________, da se je zgodila prometna nesreča.
Mama je hotela (postrežem) ___________________ mojim sošolcem, vendar se jim je mudilo.
V soboto gremo (gledam) __________________ najnovejši slovenski film.
Pojdi (pogledam) ___________________, kdo zvoni.
Babica je morala za pusta (spečem) ___________________ krofe.
Prišla sva vas (pozdravim) ___________________, ker odhajava na počitnice.

3. Vpiši pravilno glagolsko obliko in jo poimenuj.

Alpinist zna _______________ po previsni steni. ___________________
Vrtnar je šel v rastlinjak _______________ lončnice. ___________________
Še danes moram _______________ matematično domačo nalogo. ___________________
Nisem hotel _______________ na tako neumno vprašanje. ___________________
Starši mi ne dovolijo _______________ ven po deveti uri. ___________________
Ali greš z menoj _______________ rože? ___________________
Moja sestra želi čim prej _______________ študij biologije. ___________________

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


5. Osebni zaimki

1. poišči v povedih vse osebne zaimke in jim določi osebo;število in sklon:

Ali mu lahko zaupava? Prav, če vidva tako pravita. Vama lahko verjamem. Ti si res poštenjak. Nate se lahko vedno zanesem. Vam pa tega ne verjamem, ker sem vas že večkrat dobil na laži.

Mu-3.oseba ednina, 3.sklon;Vidva-2.oseba dvojine, 1.sklon; vama-2.oseba dvojine, 3.skon;Ti-2.oseba ednine, 1.sklon; nate-2.oseba ednine, 4.sklon; Vam-2.oseba množine 3.sklon; vas-2.oseba množine

2. Namesto osebnih zaimkov v oklepaju vstavi ustrezne oblike povratnega osebnega zaimka:

Poznam (jaz) ___________ in njo.
Kaj imate zopet med (vi)_____________?
Če sodiš po (ti)_______________, ne sodiš pravilno.
Helena je bila zaverovana sama v (ona)_________________
Danes nimam pri (jaz) _______________nič denarja.
Prosim, postrezite (vi)_____________ kar sami.
Ne glej samo (ti)________________.

3. Uporabi ustrezne oblike osebnega zaimka:

Zaupaj v (ti)_______________,ne bo ti žal.
Marjeta premalo pazi na (ona)_________________.
Pomislil sem na (jaz)________________in na svojo prihodnost.
Med (mi) __________ bomo sprejeli dobre športnike.
Vsak skrbi za (on)___________.
Le tako smo lahko poskrbeli za  (mi) _____________in za vas .
Kadar greš v hrib, glej pred (ti)______________.

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


6. Oklepaj

1. Preberi povedi in obkroži črko pred pravilnim zapisom.

a) Škocjanske jame so primer stičnega krasa, ki nastane na stiku neprepustnih
( flišnih ) in prepustnih ( apnenčastih ) kamnin.
b) Škocjanske jame so primer stičnega krasa, ki nastane na stiku neprepustnih
(flišnih) in prepustnih (apnenčastih) kamnin.
c) Škocjanske jame so primer stičnega krasa, ki nastane na stiku
neprepustnih(flišnih) in prepustnih(apnenčastih) kamnin.
č) V naših podzemnih jamah aivi človeška ribica(Proteus anguinus).
d) V naših podzemnih jamah živi človeška ribica ( Proteus anguinus ).
e) V naših podzemnih jamah živi človeška ribica (Proteus anguinus).

2. Prečrtaj nepravilne zapise.

Nomad je
a ) pripadnik ljudstva, ki se seli iz kraja v kraj.
b ) človek, ki si je udomačil živali.
Nomad je
a.) pripadnik ljudstva, ki se seli iz kraja v kraj.
b.) človek, ki si je udomačil živali.
Nomad je
a) pripadnik ljudstva, ki se seli iz kraja v kraj.
b) človek, ki si je udomačil živali.
Nomad je
a pripadnik ljudstva, ki se seli iz kraja v kraj.
b človek, ki si je udomačil živali.

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


7. Premi in odvisni govor

1. Odvisni govor pretvori v premega.

Učitelj je vprašal Petra, kaj je narobe z njim.
___________________________________________________________________
Peter mu je odgovoril, da je utrujen zaradi tekme.
___________________________________________________________________
Učitelj mu je naročil, naj prideta naslednji dan njegova mama in oče na govorilne ure.
___________________________________________________________________
Peter je obljubil učitelju, da jima bo povedal.
___________________________________________________________________

2. V besedilu odpravi napake.

Mama je stopila v sobo in zagledala razbito ogledalo. Janeza je vprašala “Kdo ga je razbil.” “Jaz ga nisem.” je mencal Franček. Saj vem, spet sta se v sobi igrala z žogo”, se je jezila mama. “Nato je Franček rekel: “Janez je ni ujel, zato je priletela naravnost v ogledalo.” Janez je pogledal mamo in ji rekel: No, vidiš, mama, nobeden ni kriv.

3. Odpravi ponavljanje podčrtanih besed.

Urška je rekla mami, naj jo pride iskat v šolo ob pol enih, da bosta šli na zdravniški pregled.
Mama ji je rekla, da takrat ne bo mogla priti, ker ima službo. Urška ji je nato rekla, da bo šla sama k zdravniku, ona pa naj jo pride iskat v zdravstveni dom takoj po službi. Mama ji je rekla, da bo prišla malo po drugi uri.

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


8. Pridevnik

1. Samostalnikom dodaj po en pridevnik.

_____________________ korenina _____________________ grm
_____________________ rob _____________________ veje
_____________________ cvetovi _____________________ plod
_____________________ okus _____________________ gmajne
_____________________ pobočje _____________________ meja

2. Vprašaj se po pridevnikih iz 1. naloge in jih prepiši na ustrezno mesto v preglednici.

LASTNOSTNI PRIDEVNIKI    VRSTNI PRIDEVNIKI

3. V povedih obkroži stopnjevani pridevnik. Vpiši ga na ustrezno mesto v preglednici in mu pripiši še drugi dve stopnji.

Listi zelenega trpotca so daljši kot žajbljevi.

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


9. Nadpomenke in podpomenke

1. Dopolni s podpomenkami:

pijača:
listavec:
samoglasnik:
žito:

2. Nadpomenkama pomladna cvetlica in pozdrav dodaj čim več podpomenk.
____________________________________________________________

3. Podpomenkam poišči primerno nadpomenko:

omara, stol, miza, postelja;
bor, jelka, lovor, cipresa;
avto, konjska vprega, avion, kolo;
Murska Sobota, Ljubljana, Celje, Ajdovščina;
Svetlana, Jurček, Melita, Rok;

4. Katera beseda je tujek med preostalimi?

Piran, Izola, Kranj, Portorož;
korenina, steblo, listi, čebela;
Sava, Vogel, Drava, Mura;
jabolko, pomaranča, limona, ananas;
oče, sestra, teta, mama;
slovenščina, matematika, glasbena vzgoja, računalniški krožek.

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


10. Prislov

1. Dopolni povedi s prislovom kraja ali časa.

__________ se je zbralo malo ljudi.
__________ si je kupil računalnik.
Ali greš ____________?
Janez bo ostal ____________.
Blaž je šel ____________.
__________ je padla v podteljo.
__________ je dosti dela.

2. Dopolni s prislovom  načina.

Nace me  je gledal__________.
Damjanje hodil__________.
Na koncu so se pevci__________priklonili.
Nasi tekmovalci so igrali_______________.
Matjaževi šali smo se vsi_______________ smejali.

3. Poišči v povedih vse prislove in jim določi vrsto.

Davi sem te povsood zaman iskal.
Nekoč je bilo tam jezero.
Zato nocoj ne bom ostal tukaj.
Zdaj je Marko navadno doma.

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


11. Samostalnik

1. Napiši samostalnike,ki pomenijo vršilce dejanj ali dogajanj:

natakati-
braniti-
prodajati-
trgovati-
gledati-
kuhati-
delati-
jesti-

2. Poišči vse samostalnike in jim določi spol,sklon in število.

Na križišču sem prejšnji teden videl Matejo, pa sem jo povabil na sladoled.

3. Poišči vse samostalnike in jim določi spol,sklon in število.

Hladno jesensko jutro je bilo, megle so se vlažile po dolini se plazile po strmih rebrih gora, na vrhovih pa se je v žarkih zgodnje zarje belil prvi sneg.

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


12. Skloni

1. Vstavi, kar manjka.

Štiri psičk___ živijo skupaj s petimi mačk___.
Slišala sem jih ob zaprt___ okn___.
Daj ps___ jesti.
Največ podrobnost___ o tem najdemo v strokovnih knjig___ in revij___.
Vprašajte se po bistvenih podatk___.
Pogrizla je vse, kar je dosegla z gobčk___.

2. Popravi, kar je narobe.

Med počitnice so na Ljubljanskem barje učence, stari od 9 do 14 let, preživeli štiri dan. Na lastni koža so občutili življenje koliščarji, ki so v naših kraji živeli pred pet tisoč leta. Fantje so se naučili delati puščice; naredili so jih iz leskovih veja — te so na enem konec razcepili, vanje pa so nato vstavili konico iz kamen in razpoka povezali z vrv. Deklice so spekle nekvašen kruh. Štiridnevno potepanje in delavnica so pripravili zaposleni v ljubljanskem mestnem muzej.

3. Vpiši pravilno obliko samostalnika iz oklepaja in mu določi sklon.

Z (Igor) __________________ sva se odpeljala na Barje. ___________

Videla sva, kako so (ribič) ____________________ lovili ribe. ___________

Ali sta si ogledala tudi staro (pristanišče) ________________? ___________

Nisem imel (denar) ______________________ za sladoled. ___________

Prihodnjič bom šel na izlet s (Tomaž) _________________. ___________

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


13. Števnik

1. Preberi naslednje besedilo.

Moj prijatelj Andrej iz 6. b je bil 13. novembra star 12 let. En dan pred rojstnim dnem moje mame sva kupovala darilo zanjo. S seboj sem imel samo 14 E. Bonboniera, ki sem jo hotel kupiti, pa je stala 16 E. Andrej mi je rade volje posodil denar.

2. Števnike iz besedila prepiši v preglednico, nato pa jih napiši še z besedo.

3. Odgovori s števnikom. Napiši ga s številko in z besedo.

V kateri razred si hodil lani?
Koliko si bil star, ko si se naučil voziti kolo?
Katero številko čevljev nosiš?
Koliko učencev je v vašem razredu?

4. Napiši z besedami (633, 98).

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


14. Stopnevanje pridevnika

1. Izberi ustrezno obliko pridevnika iz oklepaja:

Klop je (bolj dolga, daljša) od mize.
Voda je (globja, globlja), kot smo si mislili.
(Najbolj dober, najboljši) je koruzni kruh.
Janez je (bolj hiter, hitrejši) v slalomu, Boštjan pa v veleslalomu.
Na morju bomo ostali le (bolj kratek, krajši) čas.
To je bilo zame (najbolj neprijetno, najneprijetnejše) doživetje.
Mraz je bil naš (najbolj hud, najhujši) sovražnik.

2. Poišči presežnike v povedih:

Jasna ima obleko, narejeno po najnovejši modi.
Kolosej je največje gledališče, sezidano v starem veku.
Soča je ena najlepših rek v Evropi.
Manca je najmanj spretna pri ročnem delu.
Novica o prijateljevi nesreči je bila zame najbolj boleča.
Najhitrejše ladje hidrogliserji drsijo skoraj nad vodno gladino.

3. Pridevnike postavi v primernik ali presežnik, kakor zahteva pomen:

Po (ozki) cesti, kot je ta, še nisem vozil
Metka je spekla (dobro) pecivo kot Jasna.
Električna lokomotiva je (majhna) od parne, vendar veliko (močna).
Brane je bil (borben) izmed vseh tekmovalcev.
Letos so v modi (kratka) krila od lanskih.
Ivan je (star) od Zdenke.
Med vsemi otroki je bil Nacek (mlad).

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


15. Vzrok Posledica

1. Vstavi manjkajoče besede. Izbiraj med: če, zato, ker.

a) Moja sestra se bo naročila na revijo Pil, _____________ jo zanima zabava.
b) Zadnja številka revije Pil je že pošla, _____________ je bila sestra razočarana.
c) Revijo Pil bi kupila že včeraj, _____________ ne bi doma pozabila denarnice.

2. Vstavi vejice, kjer je potrebno.

a) Babici se vrti v glavi ker ima nizek krvni pritisk.
b) Bolelo ga je uho zato je odšel k zdravniku.
c) Zaradi nenadne plohe sem bila premočena do kože.
d) Ker se na telefonski klic ni nihče oglasil je Blaž odnesel torbico na policijsko postajo.
e) Rad se potapljam zato si bom letos kupil podvodno masko.
f) Če bi imel psa bi moral zanj dobro skrbeti.
g) Če ste kaj kupili po pošti pripovedujte o tem.
h) Današnja gledališka predstava odpade zaradi bolezni glavnega igralca.

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


16. Zaimki

1. Preberi besedilo.

Na športnem letališču Tina in Jure opazujeta svojega očka, ki se pripravlja na polet z letalom, in se pogovarjata.
Poglej ga, kako preverja, če je z letalom vse v redu. Tudi jaz bom pilotka, ko bom velika.
Ali boš ti danes letel z njim? Nisem se še odločil. Očka je odličen pilot. Z njim je varno leteti. Kar pojdi,  jaz vaju bom počakala v restavraciji.

a) Obkroži osebne zaimke. Osebne zaimke prepiši v preglednico in ob vsakem napiši, na koga se nanaša: na Tino, Jureta ali očka.

2. Podčrtane besede zamenjaj z osebnim zaimkom.

Jože in Stanko sta šla igrat tenis, Petra in Zala pa badminton.
Samo moja sestra in jaz sva poslušala predavanje o prometu.
Košarkarju je bilo na tekmi vroče, nam pa ne. Milka in jaz sva prijateljici.
Pri teti Jožici in stricu Tonetu so dobili telička, pri nas pa kozlička.

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.



Matematika 6r.

1. Matematika za šesti razred osnovne šole

e-trgovina_ucni_listi_bannerNaučite se matematike za šesti razred osnovne šole. Odkrijte svet številk in računskih operacij. #Matematika #šestiRazred #OsnovnaŠola #Učenje




2. Decimalna števila

- Decimalna števila na številskem poltraku
- Decimalno število
- Desetiški ulomki
- Urejanje decimalnih števil po velikosti
- Zaokroževanje decimalnih števil

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


3. Enačbe in neenačbe

- Enačbe
- Neenačbe

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


4. Kot

- Opredelitev kota
- Primerjanje kotov
- Seštevanje in odštevanje kotov
- Skladna kota
- Vrste kotov

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


5. Krožnica in krog

- Krožni izsek in krožni lok
- Krožnica in krog
- Krožnica in premice

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


6. Merimo

- Čas
- Denar
- Masa
- Dolžina
- Ploščina
- Tekočine

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


7. Merjenje kotov

- Merjenje kotov
- Računanje s koti
- Sovršni koti in sokoti

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


8. Množenje in deljenje decimalnih števil

- Deljenje decimalnih števil
- izrazi besedilne naloge
- Množenje decimalnih števil
- Množenje in deljenje decimalnih številk s potencami št 10

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


9. Naravna števila 1

- Predhodnik in naslednik
- Primerjanje in urejanje
- Rimske številke
- Štejemo
- Velika števila
- Zaokroževanje števil

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


10. Naravna števila 2

- Osnove računske operacije
- Računski zakoni
- Številski izrazi

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


11. Obdelava podatkov

- Drevesni prikaz stolpični diagram
- Piktogram in stolpični diagram
- Stolpični in tortni
- Diagram
- Stolpični Vennov in Carrollov diagram
- Tortni diagram preglednica

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


12. Obseg in ploščina

- Obseg
- Obseg in ploščina
- Obseg pravokotnika in kvadrata
- Ploščina pravokotnika in kvadrata

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


13. Osnovni geometrijski elementi

- Dve premici v ravnini
- Geometrija preveri se
- Poltrak in daljica
- Ravnina točka premica
- Razdalja med dvema točkama
- Razdalja med premicama
- Razdalja med točko in premico

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


14. Površina kocke in kvadra

- Mreža kocke in kvadra
- Površina kocke in kvadra

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


15. Prostornina

- Enote za merjenje prostornine
- Pretvarjanje kubičnih enot
- Primerjanje prostornin
- Prostornina in enote za tekočine
- Prostornina kocke in kvadra

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


16. Seštevanje in odštevanje decimalnih števil

- Besedilne naloge in izrazi
- Seštevanje in odštevanje decimalnih števil
- Seštevanje in odštevanje decimalnih števil besedilne naloge

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


17. Ulomki

- Deli celote in ulomki
- Ponazoritev ulomka
- Primerjanje ulomkov *
- Še o ulomkih
- Ulomki in besedilne naloge

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.



Zgodovina 6r.

1. Zgodovina za šesti razred osnovne šole

e-trgovina_ucni_listi_bannerUčbenik za predmet zgodovine za 6. razred osnovne šole




2. Zgodovina

- Kaj bomo spoznali pri pouku zgodovine?
- Kako izvemo o življenju v preteklosti?
- O čem bomo govorili pri zgodovini?
- Kateri sledovi govorijo o preteklosti?
- Kje izvemo o preteklosti?
- Kdo se ukvarja s proučevanjem preteklosti?
- Kako imenujemo s tujko vedo o času?
- Kako so merili čas v Egiptu?
- Na kakšen način so si pomagali v starih časih pri merjenju časa?
- Kako so si ljudje pred približno 5000 let delili čas?
- Kako so določali Egipčani dolžino leta?
- Kdo je odločal, da se bo koledar ravnal po gibanju sonca?
- Koliko dni je štel teden v Egiptu?
- Koliko dni je štel teden v Rimu?
- Po katerem koledarju je povzeto naše štetje dni?
- Kdaj so Egipčani začeli novo leto?
- Katero ljudstvo je začelo novo leto 23. septembra?
- Kaj moramo izbrati, da določimo, kdaj se je nekaj zgodilo?
- Katero štetje let uporabljamo Slovenci?
- Katera zgodovinska obdobja poznaš?
- Iz katere besede dobimo besedo koledar?
- Naštej nekaj materialnih virov!
- Iz kakšnega materiala so bila narejena prva orodja?
- Razloži pojem »zgodovinski viri«!
- Kdo je arheolog?
- Iz katerih materialov so naredili prve barve?
- Kje so našli najstarejše podobe?
- Kako imenujemo vire, ko nam ljudje pripovedujejo o dogodkih?
- Štejemo pustne šeme med zgodovinske vire?
- Kaj zanima etnologa?
- Kdo postavlja vprašanja zgodovinskim virom?
- Kako se mora zgodovinar lotiti zgodovinskega vira?
- Zakaj so se zgodovinski viri ohranili do danes?
- Razloži pojem »vir prve roke«!
- Kako imenujemo vir, ko nam o dogodku poroča nekdo, ki je o njem slišal?
- Katere vire uporablja pri delu zgodovinar?
- Kaj po navadi vsebujejo pisni in ustni viri?
- Premisli kako bi razložil pojem verodostojnost?
- Sta v zgodovinskih virih prisotni verodostojnost in pristnost?
- O čem govorijo pisni in ustni viri?
- Kateri muzeji se ukvarjajo z zgodovino?
- Katere ostanke zgodovine najdemo v muzeju?
- Kako se imenuje muzej, ki je bil odprt že pred 2300 leti?
- Kdaj so odprli najstarejši muzej v Sloveniji?
- Kje najdemo največja muzeja v svetu?
- Kdo postavlja razstave v muzejih?
- Kako imenujemo arhiv, ki ga ima posameznik?
- Kdo vodi arhiv?
- Kdo obiskuje arhive?
- Kako se imenuje najpomembnejši arhiv v Sloveniji?

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.



Geografija 6r.

1. Geografija za šesti razred osnovne šole

e-trgovina_ucni_listi_bannerGeografija za šesti razred osnovne šole. Učenje o Zemlji, krajih in državah




2. Geografija

- Med kakšne vede štejemo geografijo?
- Kdaj so ljudje raziskovali življenje v svojem okolju?
- S kakšnimi nameni so se ljudje v srednjem veku odpravljali raziskovati nove dežele?
- Kaj so odkrivali na odpravah?
- Kaj proučuje geografija?
- Na kakšna vprašanja išče geografija odgovore?
- Katere narode štejemo med raziskovalce?
- Kdaj so se na pot odpravili prvi Evropejci?
- Razloži besedo geografija!
- Kateri deli Zemlje so ostali neraziskani?
- Kakšne oblike je Zemlja?
- Kako izgleda Zemlja na severnem in južnem polu?
- Kaj je globus?
- Kakšne poloble poznaš?
- Kaj je Ekvator?
- Od katerega tečaja je Ekvator bolj oddaljen?
- Razmisli kaj je celina?
- Kje poteka začetni poldnevnik?
- Kaj je treba upoštevati pri risanju zemljevida?
- Kakšen dogovor imajo znanstveniki, ki rišejo zemljevide?
- Od kod ime poldnevnik?
- Koliko je poldnevnikov na globusu?
- Kje ima Zemlja največjo obseg širine?
- Kje potekajo drugi vzporedniki?
- Zakaj so vzporedniki proti obema tečajema vse krajši?
- Katera vzporednika sta najkrajša?
- Kako se imenujejo črte, ki ležijo severno od Ekvatorja?
- Kaj nam pove zemljepisna širina?
- Od kod merimo Zemljino dolžino?
- Na katerem poldnevniku se združita vzhod in zahod Zemljine dolžine?

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.



Naravoslovje

1. Naravoslovje za šesti razred osnovne šole

e-trgovina_ucni_listi_bannerPriročnik za učenje naravoslovja za 6. razred osnovne šole




2. Naravoslovje

01. Iz katerih plasti je zgrajena zemlja?
02. Kaj je zemeljska skorja?
03. Kaj se nahaja pod zemeljsko skorjo?
04. Kaj sestavlja zemeljski plašč?
05. Kaj se nahaja pod plaščem?
06. Kolikšna je temperatura v jedru?
07. Kaj so kamnine?
08. Kaj so minerali?
09. Kakšna je trdota mineralov?
10. Katere so vrste kamnin po nastanku?
11. Kako imenujemo prosec nastajanja kamnin?
12. Kaj je kroženje kamnin ali kamninski krog?
13. Kako nastanejo magmatske kamnine?
14. Magma se lahko strdi in ohladi na  ________________ ali ____________________.
15. Kako se imenujejo kamnine, ki nastanejo na površju? navedi primer.
16. Kako nastanejo predornine?
17. Kako nastanejo globočnine?
18. Kako nastanejo sedimentne kamnine?
19. Kateri dejavniki vplivajo na nastanek sedimentnih kamnin?
20. Naštej sedimentne kamnine.
21. Kako nastanejo metamorfne kamnine?
22. Kako še drugače imenujemo metamorfne kamnine?
23. Navedi primer metamorfne kamnine?
24. Koliko % kamnin pokriva površino slovenije?
25. Kje v sloveniji najdemo sedimentne kamnine?
26. Kje v sloveniji najdemo magmatske kamnine?
27. Kje v sloveniji najdemo metamorfne kamnine?
28. Od česa je odvisen nastanek prsti?
29. Kako in na Kaj vplivajo dejavniki prsti?
30. Kaj velja za mlada tla?
31. Kje nastanejo mlada tla?
32. Kako hitro prepereva matična kamnina?
33. Zakaj matična kamnina prepereva?
34. Kaj povzroča fizikalno preperevanje?
35. Kakšen je vpliv vode in ledu pri fizikalnem preperevanju?
36. Kakšen je vpliv vetra pri fizikalnem preperevanju?
37. Kaj povzroča biološko preperevanje?
38. Kaj povzroča nastanek humusa?
39. Kaj povzroča kemijsko preperevanje?
40. Kako poteka kemijsko preperevanje?
41. Po čem se ločijo prsti?
42. Kakšna naj bo prst za rastline?
43. Kakšnega pomena je prezračenost za koreninE?
44. Iz česa je zgrajeno seme?
45. Kaj je kalček?
46. Kaj sestavlja kalček?
47. Poznamo semena rastlin z _________ ali ___________kličnim listom .
48. Rastline, ki imajo dva klična lista so ___________________________ .
49. Rastline, ki imajo en klični list so ____________________________________________ .
50. Kje je nakopičena rezervna hrana pri fižolu?
51. Kje je nakopičena rezervna hrana pri koruzi?
52. Navedi tri razlike med dvokaličnicami in enokaličnicami.
53. Kakšna je naloga semenske lupine?
54. V kakšni obliki najdemo v rastlini zalogo hrane?
55. Kaj se zgodi s semensko lupino ob stiku z vodo?

 

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.



Gospodinjstvo

1. Gospodinjstvo za šesti razred osnovne šole

e-trgovina_ucni_listi_bannerGospodinjstvo za šesti razred osnovne šole. Nauči se osnov gospodinjstva in domačih opravil




2. Gospodinjstvo

01. Kaj so potrebe?
02. Kaj je potrošnja?
03. Ljudje imamo različne vrste potreb, ki jih lahko zadovoljimo z?
04. S čim ljudje zadovoljujemo različne potrebe?
05. Kaj so storitve?
06. Kaj so izdelki?
07. Kaj je vir?
08. Kakšna je razlika med dobrinami in storitvami?
09. Razmisli ali je pica dobrina in zaKaj?
10. Kako imenujemo postopek pridobivanja dobrin?
11. V preteklosti so ljudje skoraj vse potrebno za življenje pridelali doma.
12. Razloži Kaj je proizvodnja.
13. Katere vrste proizvodenj se nahajajo v kraju kjer živiš?
14. Kaj je potrošnja?
15. Kdo opravlja delo v tovarni, kjer izdelujejo blago?
16. Naštej 5 dobrin, ki jih uporabljate v domačem gospodinjstvu in Kako pogosto?
17. Katere storitve opravljajo zasebniki in podjetja v kraju, kjer živiš?
18. Katere storitve potrebujemo za življenje v mestu?
19. Kaj je značilno za komunalne storitve?
20. Katere  storitve nam nudijo banke?
21. Katera storitev sodi med komunalne storitve?
22. Kaj je značilno za osebne storitve?
23. Polona se je ostrigla pri frizerki. Kako imenujemo storitev, ki jo je opravila
24. Kaj je značilno za telefonske storitve?
25. Kaj je značilno za bančne storitve?
26. Kaj je značilno za izobraževalne storitve?
27. Kaj je značilno za svetovalne storitve?
28. Polona se je znašla v težavah in potrebuje nasvet oziroma pomoč. Oče jo je začel
29. Kaj pomeni kratica tom?
30. Kdo onesnažuje okolje?
31. Razloži, Kaj pomeni »voda je bogastvo?«
32. S čim onesnažujemo vodo?
33. Kateri so glavni vir onesnaževanja vode?
34. Od kod prihajajo komunalne odpadne vode?
35. Od kod prihajajo industrijske odpadne vode?
36. Katere so najpogostejše škodljive snovi v onesnaženi vodi?
37. Kje v tvojem domu nastajajo odpadne vode in kam se izlivajo?
38. Kam odteče voda, ki jo porabim v kopalnici?
39. Je zrak v gorah čistejši od zraka v mestu? Utemelji odgovor.
40. Ali lahko zmanjšamo količino snovi v zraku?
41. Kako lahko zmanjšamo količino škodljivih snovi v ozračju?
42. Koliko % dušika in koliko % kisika j ev zraku?
43. Kdo so največji onesnaževalci zraka?
44. Kdo onesnažuje tla?
45. Kako lahko doma in v šoli zmanjšamo porabo pitne vode?
46. Kako lahko varčujem z energijo?
47. Katere vrste odpadkov poznaš?
48. Kaj uvrščamo med komunalne odpadke?
49. Zakaj ločeno zbiramo odpadke?
50. Kaj veš o nevarnih odpadkih?
51. Izrabljene baterije uvrščamo v skupino ?
52. V kateri zabojnik sodi prazna plastenka?
53. Kam je potrebno odpeljati neuporaben hladilnik, štedilnik, pohištvo, avto ali

 

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.



ŠE VEČ OSTALIH učnih listov, ki jih na spletni strani ne boste našli, dobite na CD-ju ali v naših E-verzijah. CD in E-verzije lahko naročite na naslovu : http://trgovina.otroci.org (kliknite na povezavo) . Na CD-ju se nahaja več kot 2.600 učnih listov skupaj z rešitvami.