Učni listi - 7. razred

Naloge natisnemo na papir tako, da z miško kliknemo na posamezno pdf datoteko. Učni list se bo odprl v programu za pregled pdf datotek. Priporočamo program FOXIT READER. V kolikor ga še nimate, program dobite na naslovu http://www.foxitsoftware.com (kliknite na povezavo) .

Slovenščina 7r.

1. Slovenščina za sedmi razred osnovne šole

e-trgovina_ucni_listi_bannerNaučite se slovenščine za sedmi razred osnovne šole . Odkrijte  jezik in kulturo. Priročnik za učenje slovenske pisave za sedmi razred osnovne šole. #Slovenščina #sedmiRazred #OsnovnaŠola #Učenje




2. Glagol

1. Podčrtaj pravilno obliko.

Učenci ne smejo nosit/nositi težkih torb.
Andrej ne bo mogel prit/priti pravočasno.
Urša, se greš strič/stričt/striči?
Matjaž gre igrat/igrati nogomet.
Mama je šla peč/pečt/peči pecivo.
Po tekmi moraš čim več spat/spati.

2. Vstavi glagol v ustrezni obliki; izbiraj med: oditi/odit, igrati/igrat, gledati/gledat, pospraviti/pospravit, obiskati/obiskat, pojesti/pojest, opleti/oplet, plesati/plesat.
Na črto napiši, ali boš vpisal nedoločnik ali namenilnik.

Uroš je tekel ___________________ tekmo. ___________________
Mateja ne sme ___________________ sošolke. ___________________
Ni mogla ___________________ krožnika juhe. ___________________
Prvošolci so se odšli ___________________ na igrišče. ___________________
Želela je ___________________ z Urošem. ___________________
Bilo je še zgodaj, zato ni hotela ___________________ domov. ___________________
Danes mora Tara ___________________ sobo. ___________________
Mama bo morala ____________________ gredice. ___________________

3. Odpravi napake.

Dekleti sta vstopile skozi zadnja vrata.
Miha bo bil avtomehanik.
Ali bosta vedve v petek utegnile priti na odprtje razstave?
Sošolec je začnel govoriti po angleško.
Julijske Alpe je gorovje v severozahodni Sloveniji.
Ali mi lahko date malo sladkorja?

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


3. Kazalni zaimki

1. V povedih podčrtaj kazalne zaimke.

Take nesreče še nisem videl.
To poročilo smo že brali.
Na oni steni je visel urnik.
Tolikšnega nereda že dolgo nisem videl.
Vremenoslovci se ukvarjajo tudi s temi pojavi.
Bili smo na morju. Tam je najlepše.

2. Vstavi ustrezni kazalni zaimek.

______ učenci so vedno prijazni.
O ______ nesreči sem prebral v časopisu.
Pred _______ psi je treba bežati.
Včeraj je okoli Velenja divjala nevihta. _____ je uničila ves pridelek.
______ neurja pri nas še ni bilo.
Ali mogoče veste, čigav je _____ fant?

3. Iz naslednjih povedi prepiši kazalne zaimke in besedo/besedno zvezo.

a) Do nevihte pride, ko se vlažen in pregret zrak dviga in ohlaja, zato se vodna para spreminja v
kapljice vode in oblikuje kopasti oblak (kumulus); ta zelo hitro raste in iz njega nastane velik
nevihtni oblak (kumulonimbus).
b) Vsako minuto nastane na Zemlji 6000 bliskov oz. 1800 neviht; te povzročajo veliko škodo
(podrta drevesa, poškodovane strehe hiš …), včasih zahtevajo celo človeške žrtve.
c) Za orkan je značilen ogromen oblak (s premerom od 300 do 800 km). Ta ima v sredini oko, tj.
mirno območje, v katero prihaja suh in mrzel zrak; okrog česa pa se dviguje topel in vlažen
zrak ter se vrtinči v obliki široke spirale.

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


4. Moške sklanjatve

1. Vstavi pravilno obliko samostalnikov v oklepaju.

(NLB) _____________ ima poslovalnico v vseh večjih slovenskih krajih.
Se radi vozite z (letalo) _______________?
Raje se vozim z (motor) _______________.
Nad grškim junakom (Kiklop) _____________ sem se navdušil ob branju knjige o grški mitologiji.
Med plezanjem je zagledal (zlatorog) _______________.
Belih (čevlji) _______________ ne maram.
Ali poznaš koga, ki igra (klarinet) ______________?
Sestri sem za rojstni dan prinesla šopek (nagelj) _______________.

2. Kaj je prav? (Podčrtaj.)

Otroci so bili brez denara/denarja, zato si niso mogli kupiti niti zvezek/zvezka.
Njegovi lasi/lasje se hitro zmastijo, zato si je kupila nov šampon za lase/lasje.
Kaj pa njeni zobi/zobje? Občudujem njene bele zobe/zobje.
Moži/možje so s svojimi otroki/otroci čakali na avtobus.
Mama mi je iz Turčije prinesla škatlo dateljnov/dateljov.
Gospoda Pirtovška/Pirtovšeka sem srečal včeraj.
Soseda Vilija/Vilita so odpeljali v bolnišnico.
Pokličite, prosim, Marka/Markota.
Cerkev so po požaru/požarju v 16. stol. temeljito prenovili.

3. Nepravilno/-i besedo/-i v vsaki povedi podčrtaj, nato pa na črto napiši pravilno/-i.

Ostanki rimskega mosta so bili najdeni leta 1913. _____________________
Z Urošom sva šla s kolesi na Golovec. _____________________
Pred ravnateljnom se je lagal. _____________________
Ne morem sodelovati z bratrancom Srečkotom. _____________________
Trener je z Janitom zelo zadovoljen. _____________________
Brez Dragota ne bi bili popolni. _____________________
H karateju hodim z Jakatom Aplincom. _____________________

4. Vstavi pravilno obliko samostalnika v oklepaju.

V pravljici Laži je imela mama tri (sin) _______________.
Ob sončnem zahodu so bili (vrh) ________________ gora videti škrlatno rdeči.
Tudi okoliška (hrib) _______________ sta se dobro videla.

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


5. Opravičilo

1. Preberi besedilo.

Velenje, 10. 2. 2007

OPRAVIČILO

Spoštovana g. razredničarka!

Moj sin Matej Avsec je imel visoko temperaturo, zato ga od 2. do 6. februarja 2007 ni bilo v šoli.

Prosim Vas, da mu zamujene ure opravičite.

Lepo Vas pozdravljam.

Marjeta Avsec

2. V prazna okenca vpiši manjkajoče podatke.

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


6. Pismo

1. Katere vrste pisem poznaš?

2. Napiši nagovore in pozdrave za naslednje naslovnike.

- za zobozdravnico.
- za strica.
- za bratranca.
- za učitelja.

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


7. Poved in stavek

1. Preberi povedi.

a) Učiteljica je prosila učence, naj naslednji dan prinesejo material za delo.
b) Pouk se začne ob 8.00.
c) Učiteljica je brala navodila, učenci pa so jo pozorno poslušali.
č) Ko je posijalo sonce, so pohodniki nadaljevali pot.

Iz koliko stavkov so povedi?

a) _______
b) ______
c) _______
č) ______

Pri vsaki povedi pojasni, kako si prišel do navedene številke.
a) ___________________________________________________________________________
b) ___________________________________________________________________________
c) ___________________________________________________________________________
č) ___________________________________________________________________________

2. Napiši

a) enostavčno poved: __________________________________________________________

b) večstavčno poved: ___________________________________________________________

3. Preberi povedi.
a) Primož!
b) Če bo lepo vreme, bomo šli na izlet.
c) Kdo je to naročil?
č) Ne bom.
d) Joj!

Katere povedi so

− enostavčne? _____________

− večstavčne? _____________

− brez osebne glagolske oblike? _____________

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


8. Povedek in osebek

1. V naslednjih stavkih podčrtaj povedek.

Prvošolci tečejo na jesenskem krosu.
Čistilka pometa hodnik.
Tudi občina Velenje prireja sprejem za odlične učence.
Davor je zmagal na atletskem troboju.
Jutri prinesite denar!
Bralno značko lahko opravljate do aprila.

2. Podčrtaj povedek in osebek.

Bratranec bo prišel na zabavo.
Oče mi bo kupil smuči.
Tajnica vnaša podatke v računalnik.
Ali pridete tudi vi?
Neža trenira atletiko.

3. Ali je osebek pravilno podčrtan? Če ni, odpravi napako.

Muzej vabi na razstavo osnovnošolce.
Oktet bo obogatil večer.
Vsi so občudovali sliko.
Predavatelj je govoril o črnih luknjah v vesolju.
Pianist bi igral na Bledu.
Karte je sošolka včeraj kupila pri blagajni.

4. Preberi naslednje povedi, nato pa na črte napiši, kdo kaj dela/bo naredil/.

Lepo rišeš. _____________
Ta film si bomo ogledali. _____________
Kam tako tečete? _____________
Lani je končala šesti razred. _____________
Veliko hodim v hribe. _____________

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


9. Povratni svojilni zaimek

1. Podčrtaj svojilne in povratne svojilne zaimke, jih vpiši v razpredelnico.

Metka, posodi mi svoj zvezek. Kar vzemi ga, Sonja.
Miha, si ti spil moj sok? Ne, Jure, še svojega ne morem, pa bom tvojega.

2. Svojilne zaimke nadomesti s povratnimi svojilnimi zaimki in tako popravi povedi.

Nalogo berem iz mojega zvezka. _______________________
Uroš je pogrešal njegova brata. _______________________
Pokazala mi je njeno risbo. __________________________
Dedek mi je pripovedoval o njegovem otroštvu. ______________________

3. Podčrtaj pravilno obliko zaimka.

Janez, mi lahko posodiš tvoje/svoje kolo?
Učitelj nam je predstavil našo/svojo novo sošolko.
Andreja, vračam ti tvoj/svoj zvezek.
Mojega/svojega očeta ni bilo na sestanek.
Ivana, povej mi tvojo/svojo telefonsko številko.

4. Vstavi pravilni zaimek v ustrezni obliki.

Kristina, si ti mlajša ali starejša od (tvoj/svoj) ____________________ sestre?
Vpišite, prosim, (Vaš/svoj) ____________________ naslov.
Oče je bil za konec tedna v (njegov/svoj) ___________________ rojstnem kraju.
Milena, zaupaj mi (tvoj/svoj) ____________________ skrivnost.
Tine je priznal (njen/svoj) ____________________ napako in se nam opravičil.
Pokažite (Vaš/svoj) ____________________ osebno izkaznico, prosim.

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


10. Predlog

1. Nariši 4 risbe, na katerih naj bosta kvadrat in krog, in sicer:

– pika nad kvadratom,
– pika v krogu,
– pika ob krogu,
– pika pod krogom.

2. Vstavi, kar manjka v drugi povedi.

Ko prideš iz šole, bomo kosili. ____ vrnitvi iz šole bomo kosili.
Ko boš končal z nalogo, boš gledal televizijo. ____ opravljeni nalogi boš gledal televizijo.
Preden boste pisali preizkus, se boš moral veliko učiti. ____ preizkusom se boš moral veliko učiti.

4. Vstavi, kar manjka.

____ avtom prispeš hitreje.
Škatlo zapri ____ pokrovom.
Na izlet gremo ____ avtobusom.
Jutri začnemo pisati ___ nalivnim peresom.
______ Simonom se nočem igrati.
Prijazno stopi ____ gospoda in ga pozdravi.
Obrnila sem se _____ gospe in jo prosila za pomoč.
Ne hodite ____ potoku.
____ sreči se mi je vse izšlo.
Poglej _____ gnezdu, če je žoga morda tam.

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


11. Stavčni členi

1. Podčrtaj povedek, osebek in predmet.

Učenci ne marajo ocen.
Ptica nosi mladičem hrano.
Učitelj je razlagal snov.
Maja se boji mame.
Počitnice se iztekajo.
Deklice si oblačijo krila.

2. Iz stavkov prepiši v preglednico navedene stavčne člene.

Mama kuha kosilo.
Kevin občuduje sestro?
Tat je ukradel torbico.
Profesor je telefoniral staršem.
O filmih se pogovarjajo fantje.

3. Podčrtaj povedek in predmet. Nato napiši na črto, v katerem sklonu je predmet.

Mamo sem videl. ______________
Zakaj ne poslušaš navodil? ______________
Ne pišite po vratih. ______________
Mojca je dobila nov plašč. ______________
Ne prepiraj se z učiteljem. ______________

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


12. Vprašalni zaimki

1. Preberi naslednje vabilo.

Velenje, 22. 10. 2007

Spoštovani starši!

Učenci in učenke OŠ Livada vas vabimo na decembrsko prireditev BOŽIČNI BAZAR.
Pripravili smo vam veliko čudovitih izdelkov, ki vam bodo polepšali praznične dni.
S kratkim programom in polnimi stojnicami vas bomo pričakali na športnem igrišču pred šolo, 30. 11. 2007, ob 17. uri. S seboj pripeljite tudi tete, strice, sosede…

Veselimo se srečanja z vami. Učenci in učenke OŠ Livada

2. Vstavi ustrezne vprašalne zaimke.

_______ je napisal vabilo? Učenci in učenke OŠ Livada.
_______ je namenjeno? Staršem.
_______ so ga napisali? 22. 10. 2007.
_______ naj povabijo s seboj? Tete, strice, sosede…
_______ jih bodo pričakali? S kratkim programom in polnimi stojnicami.
_______ jih bodo pričakali? Na igrišču.
_______ igrišču jih bodo pričakali? Na športnem.
_______ uri se začne prireditev? Ob 17. uri.
_______ se veselijo? Srečanja s starši.

3. Vstavi ustrezno obliko vprašalnega zaimka.

Pri (kdo) ________ bo kostanjev piknik?
S (kaj) _________ se najraje voziš?
S (kdo) _________ hodiš na morje?
O (kaj)__________ si se pogovarjala s prijateljico?
(Kaj) ___________ ne smeš povedati?

4. Vstavi ustrezno obliko zaimka kakšen.

__________________ prijatelja si želiš? O _______________ problemih ste govorili danes?

5. Odpravi napake.

S čem si narezala salame? Z nožem. Koga niste videli? Kolesa.
O komu sta se pogovarjali? O Petri. O kom razmišljaš? O potovanju.

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.



Matematika 7r.

1. Matematika za sedmi razred osnovne šole

e-trgovina_ucni_listi_bannerNaučite se matematike za sedmi razred osnovne šole. Odkrijte svet številk in računskih operacij. #Matematika #sedmiRazred #OsnovnaŠola #Učenje




2. Aritmetika in Algebra enačbe in neenačbe

- Enačbe besedilne naloge
- Enačbe in neenačbe
- Enačbe in reševanje enačb

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


3. Aritmetika in Algebra funkcija

- Koordinatna mreža
- Medsebojna odvisnost dveh količin
- Odvisni in neodvisni količini

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


4. Aritmetika in Algebra naravna števila

- Delitelj
- Najmanjši skupni večkratnik
- Največji skupni delitelj
- Praštevila in sestavljena števila
- Pravila za deljivost
- Pravila za deljivost 2, 5, 10
- Pravilo za deljivost 3, 9
- Pravilo za deljivost 4, 6, 8
- Razcep na prafaktorje
- Skupni delitelji*
- Skupni večkratnik
- Večkratnik

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


5. Aritmetika in Algebra procentni račun

- Odstotki
- Procentni račun

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


6. Aritmetika in Algebra racionalna števila

- Krajšanje in razširjanje ulomkov
- Krajšanje ulomkov
- Primerjanje ulomkov
- Razširjanje ulomkov
- Ulomek in decimalno število
- Ulomek in naravno število
- Ulomki na številskem poltraku
- Ulomki-deli celote
- Urejanje ulomkov

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


7. Aritmetika in Algebra računske operacije z ulomki, izrazi

- Deljenje ulomka z naravnim številom
- Deljenje ulomka z ulomkom
- Količnik naravnih števil in ulomek
- Množenje in deljenje ulomkov
- Množenje ulomka z naravnim številom
- Množenje ulomka z ulomkom
- Obratna ulomka
- Računanje z ulomki
- Računske operacije z ulomki
- Seštevanje odštevanje ulomkov z enakimi imenovalci
- Seštevanje odštevanje ulomkov z različnimi imenovalci
- Ulomki in decimalna števila
- Seštevanje in odštevanje
- Vrednost izraza

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


8. Obdelava podatkov

- Črtni diagram
- Drevesni diagram
- Frekvenčna preglednica
- Obdelava podatkov
- Stolpični diagram
- Tortni diagram

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


9. Geometrija in Merjenje geometrijske oblike

- Dve krožnici
- Krožnica in premica
- Merimo razdalje
- Orientacija

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


10. Geometrija in Merjenje obsegi in ploščine likov

- Deltoid obseg, ploščina
- Kvadrat obseg, ploščina
- Obsegi in ploščine likov
- Paralelogram obseg, ploščina
- Pravokotnik obseg, ploščina
- Romb obseg, ploščina
- Trapez obseg, ploščina
- Trikotnik obseg, ploščina

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


11. Geometrija in Merjenje štirikotnik

- Enakokraki trapez
- Koti v štirikotniku
- Kvadrat
- Načrtovanje štirikotnika
- Paralelogram
- Pravokotnik
- Romb
- Štirikotnik
- Trapez
- Delotoid

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


12. Geometrija in Merjenje transformacije

- Dvojice kotov
- Načrtovanje kotov s šestilom
- Osna in središčna somernost
- Preslikave
- Simetrala daljice
- Simetrala kota
- Zrcaljenje čez premico
- Zrcaljenje čez točko

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


13. Geometrija in Merjenje trikotnik

- Koti v trikotniku
- Načrtovanje trikotnikov
- Osno somerni trikotniki
- Težišče trikotnika
- Trikotnik
- Trikotniku očrtana krožnica
- Trikotniku včrtana krožnica
- Višine trikotnika

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.



Zgodovina 7r.

1. Zgodovina za sedmi razred osnovne šole

e-trgovina_ucni_listi_bannerUčbenik za predmet zgodovine za 7. razred osnovne šole




2. Zgodovina

- Kako se je imenovalo ljudstvo, ki je živelo v Machu Pichu?
- Naštej nekaj ljudstev, ki so živela na ozemlju današnje Mehike!
- Kje so živeli Maji?
- Katero ljudstvo je živelo v južnih Andih?
- Katero prvo rastlino so sejala ta ljudstva?
- Katere rastline so še gojili?
- Katero ljudstvo je poznalo namakalni sistem?
- Katera ljudstva izginejo pred prihodom Evropejcev?
- Kaj se zgodi s kulturami Majev, Inkov in Aztekov v času Evropskega osvajanja?
- Kdaj so v New Yorku zgradili prvi največji blok?
- V katerem stoletju je Marco Polo potoval po Bližnjem vzhodu?
- Katere predele sveta je obiskal Ibu Battuta?
- Katere stanove najdemo v Evropi v 15. stoletju?
- Na kakšen način so urejali življenje v mestih?
- Kateri sloj prebivalstva se je izražal v latinskem jeziku?
- Kakšne šole so odpirali v mestih?
- Katera pot se zapre z vdorom Turkov v Evropo?
- Katere dobrine so Evropejci uvažali iz Vzhoda?
- Za kaj Evropejci iščejo novo pot na Vzhod?
- Kdaj so Evropejci poznali kompas?
- Kaj je astrolab?
- Kako se je imenoval nov tip ladje?
- Katera Evropska naroda začneta odkrivati svet?
- Zakaj je cerkev podpirala raziskovanje in odkrivanje novih svetov?
- Kateri raziskovalec odkrije najjužnejšo točko Črne celine?
- Po čigavem ukazu to točko preimenujejo v Rt Dobrega upanja?
- Kdo podpre idejo Krištofa Kolumba?
- Kako so se imenovale ladje, ki so popeljale Krištofa Kolumba v svet?
- Kdo okrog leta 1000 odkrije Severo-Vzhodno obrežje Amerike?
- Kateri raziskovalec leta 1513 objadra svet?

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.



Geografija 7r.

1. Geografija za sedmi razred osnovne šole

e-trgovina_ucni_listi_bannerGeografija za sedmi razred osnovne šole. Učenje o Zemlji, krajih in državah




2. Geografija

- Koliko meri Azija skupaj z Evropskim delom Rusije in Turčije?
- V kolikem času se Zemlja zavrti za 360°?
- Glede na kaj ima vsak kraj svoj krajevni čas?
- V kateri svet spada Azija skupaj z Evropo?
- Kje poteka meja med Evropo in Azijo?
- Katera nižavja spadajo v Azijo?
- Kakšne so obale Azije?
- Katere podnebne pasove najdemo v Aziji?
- Katero najpomembnejšo značilnost podnebja najdemo v južnem in JV delu Azije?
- Na kaj vplivajo monsunski vetrovi?
- Kje živi Panda (danes)?
- V katerem delu Azije najdemo tajgo?
- S čem se ukvarjajo prebivalci Azije, ki živijo na skrajnem delu Sibirije?
- Kaj je stepa?
- Kje najdemo tropski deževni gozd?
- Katere velike geografske enote sestavljajo Azijo?
- Koliko svetovnega prebivalstva živi v Aziji?
- Kako je poseljena Azija?
- Kaj vpliva na zgostitev prebivalstva v Aziji?
- Kakšno vlogo imajo plavajoče hiše v Hongkongu?
- Opiši značilnosti rumene rase!
- Katera verstva najdemo v Aziji?
- Kje prevladuje hinduizem?
- Katere države Azije imajo najbolj razvito kmetijstvo?
- Kaj je jutovec?
- Katere države štejemo med Male Azijske Tigre?
- Kateri reki tečeta po zahodno Sibirskem nižavju?
- Kakšno podnebje najdemo v severni in srednji Aziji?
- Kakšna je povprečna temperatura v januarju v SV Sibiriji?
- Kateri so glavni energetski viri SND?

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.



Naravoslovje

1. Naravoslovje za sedmi razred osnovne šole

e-trgovina_ucni_listi_bannerPriročnik za učenje naravoslovja za 7. razred osnovne šole




2. Naravoslovje

01. Kako se zaščitimo pri eksperimentalnem delu?
02. Navedi vsaj 5 zaščitnih pripomočkov pri delu z nevarnimi snovmi ali pri laboratorijskih poskusih.
03. Na kaj moramo biti pozorni pri delu z gorilnikom?
04. Kaj je čista snov?
05. Navedi vsaj 5 primerov čistih snovi:
06. Kaj je zmes?
07. Navedi vsaj 5 primerov zmesi:
08. Med zapisanimi snovmi izberi čiste snovi.
09. Od česa so odvisne lastnosti snovi?
10. Naštej vsaj 5 različnih lastnosti snovi.
11. Katera agregatna stanja snovi poznaš?
12. Zapiši oznake – simbole agregatnih stanj.
13. Poimenuj prehode med agregatnimi stanji:
14. Na osnovi česa lahko ločujemo čiste snovi iz zmesi?
15. S katero metodo ločevanja lahko ločimo olje od vode?
16. Na osnovi katere razlike v lastnostih čistih snovi lahko ločimo olje od vode?
17. S katerimi metodami ločevanja lahko ločimo pesek od vode?
18. Na osnovi katere razlike v lastnostih čistih snovi lahko ločimo pesek od vode?
19. S katero metodo ločevanja lahko ločimo železo od žvepla?
20. Na osnovi katere razlike v lastnostih čistih snovi lahko ločimo železo od žvepla?
21. S katero metodo ločevanja lahko ločimo sol iz slane vode?
22. Na osnovi katere razlike v lastnostih čistih snovi lahko ločimo sol iz slane vode?
23. S katero metodo ločevanja lahko ločimo jod od kuhinjske soli?
24. Na osnovi katere razlike v lastnostih čistih snovi lahko ločimo jod od kuhinjske soli?
25. Načrtuj ločevanje čistih snovi iz zmesi: sladkorja, železa in žvepla.
26. Iz katerih osnovnih snovi je sestavljen zrak?
27. Kaj je kemijski element?
28. Kaj je spojina?
29. Ali je kemijski element čista snov ali zmes? Zakaj?
30. Kako nastane spojina?
31. Med zapisanimi snovmi izberi kemijske elemente.
32. Ali je raztopina soli v vodi čista snov ali zmes? Zakaj?
33. Kaj je topljenec?
34. Kaj je topilo?
35. Na primeru morske vode opredeli: raztopino, topilo in topljenec.
36. Na primeru raztopine sladkorja v vodi opredeli: raztopino, topilo in topljenec.
37. Navedi dva postopka s katerimi je mogoče pospešiti raztapljanje topljenca v topilu.
38. Ali so v deževnici raztopljene snovi? Če so, katere?
39. Kakšna voda je vodovodna voda – mehka ali trda? Zakaj misliš tako?
40. Vrste voda razporedi po naraščajoči trdoti vode od najbolj mehke do najbolj trde.
41. V kateri vodi se bo milnica najbolj penila?
42. Zakaj v likalniku ni priporočljivo uporabljati vodovodne vode, temveč destilirano?
43. Kako lahko trdo vodo zmehčamo? Navedi vsaj dva postopka.
44. Kaj je fizikalna sprememba?
45. Naštej vsaj 5 primerov fizikalnih sprememb.
46. Kaj se pri fizikalni spremembi spreminja in kaj se ne spreminja?
47. Kaj je kemijska sprememba?
48. Naštej vsaj 5 primerov kemijskih sprememb.
49. Kaj se pri kemijski spremembi spreminja?
50. Med različnimi spremembami izberi tiste, ki so kemijske.

 

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


3. Od celice do organizma dodatna vprašanja

01.    Pojasni povezavo med celico, tkivom, organom in organizmom.
02.    Naštej vsaj tri vrste tkiv.
03.    Naštej vsaj tri različne organe.
04.    Katere organske sisteme potrebujejo živali za življenje?
05.    Kakšna je povezava med dihanjem in celičnim dihanjem?
06.    Kaj je difuzija?
07.    Kako dihajo: enoceličarji, ožigalkarji, kolobarniki?
08.    Kakšna dihala imajo: žuželke, ribe, dvoživke? Opiši način dihanja.
09.    Kateri organizmi dihajo samo s pljuči?
10.    Kaj povzroča dihalne gibe?
11.    Kako prebavljajo enoceličarji (npr. paramecij) – pojasni in opiši.
12.    Kaj se dogaja v prebavni cevi med prebavo hrane?
13.    Zakaj imajo rastlinojedci, vsejedci in mesojedci različno dolgo prebavno cev?
14.    Kateri del prebave se dogaja v ustih?
15.    Opiši pot hrane v prebavni cevi pri človeku.
16.    Kateri del prebave se odvija v želodcu, tankem črevesu, debelem črevesu?
17.    Kakšna je vloga jeter in trebušne slinavke?
18.    Katera hranila so potrebna za preživetje?
19.    Kako se prehranjujejo zajedavci?
20.    Pojasni način prebavljanja pri prežvekovalcih.
21.    Kaj so avtotrofi in kaj heterotrofi?
22.    Katere vrste potrošnikov poznaš?
23.    Kaj se dogaja s snovmi v prehranjevalni verigi?
24.    Kaj se dogaja z energijo v prehranjevalni verigi?
25.    Kakšna je vloga Sonca pri prehranjevalnih verigah in spletih?
26.    Kakšna je vloga krovnih struktur?
27.    Kaj je povrhnjica?
28.    Kakšna je vloga hitinjače in apnenčaste lupine in pri katerih živalih ju srečamo?
29.    Kako rastejo živali, ki imajo hitinjačo in kako tiste, ki imajo apnenčasto ogrodje?

 

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.



Državljanska vzgoja in etika 7r.

1. Državljanska vzgoja in etika za sedmi razred osnovne šole

e-trgovina_ucni_listi_bannerDržavljanska vzgoja in etika za sedmi razred osnovne šole. Raziskuj etična vprašanja in se nauči o državljanski odgovornosti




2. Družina

- Kako se je ohranjala človeška vrsta?
- Kako imenujemo skupnost staršev in otrok?
- Kaj je glavna značilnost družine?
- Ali je zveza moškega in ženske, ki nimata otrok, družina?
- Katere potrebe ljudje zadovoljijo v družini?
- V kakšni družini imajo otroci dobre pogoje za odraščanje?
- Ali lahko vrtec, šola ali vzgojitelji nadomestijo družino pri zadovoljevanju otrokovih potreb?
- Skozi koliko obdobij gre družina?
- Opiši prvo obdobje družine!
- Kakšno je drugo obdobje družine?
- Kaj se zgodi v tretjem obdobju?
- Kako imenujemo četrto stopnjo?
- Kako rečemo vsem tem obdobjem skupaj?
- Kako imenujemo družine, kjer živita skupaj oba starša in otroci?
- Katera vrsta družine je v naši kulturi najpogostejša?
- Kako imenujemo družino, če le eden od staršev živi z otroki?
- Kako imenujemo mater ali očeta, ki živi sam z otrokom ali otroki?
- Kaj se zgodi po razvezi ali smrti partnerja s staršem, ki ostane sam z otrokom ali otroki?
- Kako imenujemo družino, ki se oblikuje po smrti ali razvezi partnerjev?
- Kaj lahko naredi par, ki ne more imeti svojih »bioloških« otrok?
- Kako imenujemo družino, kjer partnerja posvojita otroka?
- Kakšno vlogo prevzame par ali posameznik s posvojitvijo otroka?
- Katere družine poznamo poleg ožjih?
- Kdo sestavlja razširjeno družino?
- Koliko generacij živi v razširjeni družini?
- S čim pri nas začnejo skupno življenje mladi pari?
- Kdo vodi poroko?
- Kaj par sklene s poroko?
- Ali se vsi pari poročijo?
- Kako imenujemo skupnost moškega in ženske, ki nista poročena?

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


3. Kako se sporazumevamo in kako odločamo

- Kaj je sporazumevanje?
- Kako še drugače rečemo sporazumevanju?
- Ali se tudi živali sporazumevajo?
- Ali lahko komunikacijo med živalmi opazimo?
- Kakšen način sporazumevanja so razvile opice?
- S čim se sporazumevajo opice?
- Kaj povedo spremembe izraza na obrazih opic?
- Naštej čustva!
- S čim se sporazumevamo ljudje?
- Katero je najučinkovitejše sredstvo sporazumevanja pri ljudeh?
- Kaj izražamo z jezikom?
- S čim najlažje izrazimo veselje?
- Kaj nam jezik omogoča?
- Naštej nekaj oblik jezikovnega sodelovanja!
- Kako ljudje izražamo čustva?
- Kdo so mojstri izražanja čustev? Zakaj?
- Katero sporazumevanje je bolj zapleteno – človeško ali živalsko?
- Kaj navajamo pri utemeljevanju svojih mnenj?
- Ali so vsi razlogi sprejemljivi za vse ljudi?
- Ali vsi ljudje gledamo enako na to, kako močan je kak razlog?
- Od česa je odvisna moč razloga?
- Kdo se sporazumeva pri pouku?
- Kaj je poglavitna dejavnost politikov?
- Kaj je poglavitna umetnikova dejavnost?
- Kako imenujemo posebno obliko sporazumevanja, ki se konča z glasovanjem?
- Kje uporabljamo razpravo ali diskusijo?
- Kaj je razprava?
- Kaj pomeni, da so udeleženci razprave disciplinirani?
- Ali mora biti razprava napovedana vnaprej?
- Zakaj mora biti razprava napovedana vnaprej?

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


4. Množična občila in informacije

- Kje dobivamo informacije?
- Kako še drugače rečemo informaciji?
- Ali in formacije dobimo le če se pogovarjamo?
- Prek česa dobivamo informacije?
- Kje dobimo ogromno informacij?
- Kaj lahko pošiljamo in sprejemamo po internetu?
- Kaj ima vsak uporabnik elektronske pošte?
- Kako imenujemo komunikacijo med ljudmi?
- Ali po radiu, televiziji, časopisih in internetu tudi poteka medosebna komunikacija?
- V čem je razlika med navadnim pogovorom in sporočanjem po radiu?
- Kakšen izraz uporabljamo za vsa sredstva, ki prenašajo informacije množici ljudi?
- Kaj je medij?
- Iz česa so sestavljena sporočila, ki jih prenašajo mediji?
- Kakšne medije poznamo v sodobnem času?
- Naštej tiskane medije!
- Naštej slišne medije!
- Naštej slišno-vidne medije!
- Kakšno je množično sporočanje?
- Kaj pomeni, da je množično sporočanje javno?
- Kakšna so sporočila v množičnem sporočanju?
- Koga povezujejo mediji?
- Kako prenašajo sporočila sodobni mediji?
- Kako poteka elektronsko prenašanje sporočil?
- Ali je množično sporočenje mednardno Ali planetarno?
- Kaj omogoča internet?
- Kako hitro so nekoč potovale zamisli?
- Kdaj so si ljudje prenašAli sporočila?
- Kako hitro se je spreminjal svet?
- Zakaj se je svet spreminjal počasi?
- Kakšne ovire so se pojavile pri sporočanju od ust do ust?

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


5. Vzorniki in avtoritete

- Ali smo ljudje svobodni?
- Kaj nam pripada, ker smo svobodni?
- Katere svoboščine nam pripadajo?
- Ali je posameznikova svoboda omejena?
- Zakaj je posameznikova svoboda omejena?
- Kakšna je pravica do osebne lastnine?
- Zakaj ne smemo žaliti drugih ljudi?
- Ali moramo braniti le svoje pravice?
- Ali je potrebno, da so člani skupnosti strpni?
- Kaj pomeni, da so člani strpni?
- Ali smo vsi odgovorni za svoje ravnanje?
- Kaj se zgodi, če kršimo pravilo?
- Pred kom učenci odgovarjajo za svoje kršitve?
- Kaj učitelj in ravnatelj izrečeta?
- Pred kom zaposleni v podjetju odgovarjajo za svoje kršitve delovne discipline?
- Kaj direktor podjetja ali disciplinska komisija ozrečeta?
- Pred kom odgovarjajo osebe za kršitve zakonov?
- Kako sodišče kaznuje kršilca?
- Kaj so ravnatelj, direktor, general v vojski in sodnik za nas?
- Ali imajo vse avtoritete uraden položaj?
- Zakaj jih spoštujemo kot avtoritete?
- Kdo so avtoriteta za otroke?
- Ali tudi odrasli spoštujejo neuradne avtoritete?
- Katere ljudi štejemo med neuradne avtoritete?
- Kdo ureja odnose v manjših skupinah?
- Kdo ureja odnose v večjih skupnostih?
- Kakšne ustanove delujejo v politiki?
- Kdo obravnava kršitve zakonov in spore?
- Kdo skrbi za izobraževanje državljanov?
- Kdo skrbi za zdravje državljanov?

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.


6. Življenje v skupnosti

- Kaj je posameznik?
- S kom se človek povezuje?
- Kaj lahko človek zadovolji v skupinah?
- Kako se imenuje skupnost, katere člani so učenci?
- Katerim skupinam pripadajo osnovnošolci?
- Zakaj se ljudje pomezujemo v skupine?
- Kaj je družbena vez?
- Kaj se razvije v skupinah?
- Kaj pomeni, da so ljudje solidarni?
- Kakšni so odnosi v družini ali skupini?
- Kako imenujemo tesno povezane človeške skupine?
- Kaj za vsakega od članov pričakujejo drugi člani?
- Ali lahko člani primarne skupine med seboj zamenjujejo vloge?
- Ali lahko v primarnih skupinah zadovoljimo vse potrebe?
- Katerih potreb ne moremo zadovoljiti v primarnih skupinah?
- Kako imenujemo skupine, v katere se ljudje združujejo da zadovoljijo potrebe?
- Kakšni so odnosi v sekundarnih skupinah?
- Kakšno je razmerje med predsednikom (kluba) in člani?
- Kako imenujemo razmerje podrejenosti oz. nadrejenosti?
- Ali se v sekundarnih skupinah vloge lahko spreminjajo?
- Kdo ima večjo odgovornost v skupini?
- Ali imajo vsi člani skupine enake pravice?
- Kaj v skupinah ljudje pričakujejo drug od drugega?
- Kako pravimo tem pričakovanjem v skupinah?
- Ali so norme povsod enake?
- Zakaj se v večina ljudi obnaša podobno na javnih krajih?
- Zakaj se razvije obnašanje, ki je značilno za neko mesto, deželo Ali kulturo?
- Kaj pomeni, da posameznik v skupini razvija tudi svojo individualnost?
- Kaj sprejme večina skupin za obnašanje svojih članov?
- Kakšna pravila ima demokratično urejena skupina?

Za prikaz učnih listov prosimo vklopite piškote tukaj.



ŠE VEČ OSTALIH učnih listov, ki jih na spletni strani ne boste našli, dobite na CD-ju ali v naših E-verzijah. CD in E-verzije lahko naročite na naslovu : http://trgovina.otroci.org (kliknite na povezavo) . Na CD-ju se nahaja več kot 2.600 učnih listov skupaj z rešitvami.