Lidija Zomer
Nekoč je živel fantek z imenon Jaka v zelo revni družini. Imel je zelo malo igrač in še tiste, ki jih je imel so bile polomljene ali raztrgane saj je vse igrače dobil že ponošene od drugih otrok, ki so se jim odrekli. Jaka je imel v življenju tudi drugače smolo. Starše je izgubil že takrat ko je bil še čisto majhen in zanje je skrbela stara babica, edina sorodnica, ki jo je še imel. Jaka je imel babico zelo rad zato si je želel, da bi lahko oba boljše živela.
Nekega dne je Jaka pod svojim oknom slišal kako se dva pogovarjata. Pogledal je ven in videl dva palčka, ki sta se med seboj pogovarjala. Prvi palček je rekel: » Jaka je že tako veliko pretrpel v življenju, a misliš, da bi mu Božiček izpolnil kako željo, če bi si jo Jaka rasnično iz srca zaželel?« »Seveda, bi mu jo, vendar problem je v tem, da Jaka sploh ne ve, da božiček obstaja. Morala bi nekaj narediti, da bi Jaka vedel, kaj mora storiti.« In tako sta se pogovarjala še naprej, ne da bi vedela, da ju Jaka posluša.
Jaka je še nekaj časa poslušal, nato pa se je odločil, da o tem povpraša babico. Šel je do babice in jo vprašal, kdo je Božiček. Babica mu je povedala, da je Božiček dobri mož, ki otrokom, ki so čez leto pridni, na božični dan izpolne vse želje. Po teh besedah se je Jaka zamislil. Zvečer, ko se je odpravil spat si je rekel, jutri je božični dan, želim si, da bi z babico še dolgo skupaj živela in bila srečna. In tako je zaspal.
Ko se je Jaka drugo jutro zbudil, najprej ni vedel kje je. Vse je bilo drugače. Zbudil se je v lepi topli sobici, ki je bila napolnjena z igračami. Ves vesel je poklical babico.
Ko je babica prišla je bila vsa nasmejana. Bila je vesela, ker je bil Jaka pri svoji želji skromen, saj mu je Božiček zato izpolnil skromno željo ter tudi tisto srčno željo, ki jo je Jaka nosil v srcu. Jakatu je rekla, da se takšne stvari zgodijo samo dobrim ljudem in da naj bo še naprej priden in dober otrok. Jaka pa je bil vesel in neznansko hvaležen Božičku, da mu je izpolnil želje in hvaležen je bil tudi palčkoma, ki sta mu povedala kako naj si uresniči svoje želje. Vendar pa Jaka ni vedel, da sta se palčka samo pretvarjala, saj sta vedela, da ju Jaka posluša pa tudi Božiček jima je naročil naj Jakatu olajšata življenje saj si noben, ki je priden in v mladih letih doživi toliko trpljenja ne zasluži, da bi celo življenje trpel.
Jaka je bil od takrat naprej še bolj priden in ko je odrasel je odšel v severne kraje, da bi poiskal Božička, se mu zahvalil za lepo življenje in mu pomagal osrečevati še druge otroke prav tako kot je Božiček osrečil njega.
Bodi skromen in pošten pa boš vedno srečen v življenju!