Lidija Zomer
Nekoč je živela revna družina. Bila je res zelo revna in pa tudi nesrečna. Preživljali so se z izkopavanjem različnih stvari, ki so jih nato prodajali.
Nekega dne je sin te družine izkopal velik sod. Odnesel ga je domov, da bi ga počistili in nato prodali. Vendar pa so bili zelo presenečeni, ko so začeli čistiti sod. Ko so segli znotraj soda s krtačo, je sod postal poln samih krtač. Te krtače so nato prodajali in nikoli jih ni zmanjkalo. Zaradi tega so zelo obogateli. Potem pa se je zgodilo, da je v sod padel zlatnik. Izginile so vse krtače in sod je bil poln zlatnikov. Jemali so zlatnike ven iz soda, vendar ga niso mogli sprazniti. Postali so še bolj bogati, vendar pa jim tudi to ni bilo dovolj. Bogastvo jih je naredilo zelo prevzetne in ošabne. Za jemanje zlatnikov so zadolžili starega deda, ki pa je to počel z največjo težavo saj je bil zelo star in tudi zelo bolan, vendar pa so ga vseeno prisiljevali, da je opravljal to delo. Pa se je zgodilo, da je ded nekega dne padel v sod in umrl. Sod je postal poln mrtvih dedov. Družina je morala vse mrtve dede pokopati in to jih je veliko stalo. Ko so iz soda potegnili zadnjega deda in ga pokopali so bili spet brez denarja, pa tudi sod je počil. Tako je bogata družina zopet postala revna družina. Če družina ne bi bila tako prevzetna in pogoltna, bi lahko lepo živela do konca svojih dni. Tako pa so zaradi lakomnosti spet obubožali in bili še bolj revni kot prej.