Lidija Zomer
Stric Peter je prišel na silvestrovanje k bratu Arturju in njegovim nečakom. Nečaka Metka in Jernej sta se mu takoj pohvalila: » Poglej stric Peter, midva sva pa obesila nogavičke, da nama jih Dedek Mraz napolne za novo leto.« Stric Peter pa je bil takoj ljubosumen. Sicer je bil bogat ampak on je vedno hotel imeti več in še več. Še svojim lastnim sorodnikom ni nič privoščil, če tega ni imel tudi sam. Seveda pa stric Peter tudi ni verjel v Dedka Mraza zato jim je odgovoril: » Saj Dedka Mraza sploh ni, zato ne boste dobili nobenih daril.« Vendar pa se nečaka Metka in Jernej in sta svoje novoletne nogavičke obesila nad kamin. Ker pa je bil stric Peter zelo lakomen se je odločil, da bo vseeno svojo srečo poizkusil tudi on. Sešil je zelo dolgo nogavičko in jo obesil tudi on nad kamin. Nato pa so šli vsi spat, v pričakovanju, da jim bo Dedek Mraz prinesel mnogo daril. Ko so se zjutraj zbudili so najprej stekli pogledati nogavičke, vse so bile polne le ena je bila prazna i ta je bila od strica Petra. Stric Peter se je razjezil, da je to goljufija, saj je Dedek Mraz pozabil na njegovo nogavičko. Brat Artur pa mu je rekel: »Sam si si kriv, saj si rekel, da Dedka Mraza ni.«
»Že prav,« je rekel stric Peter in ves jezen odšel domov.
Brat Artur in njegova otroka pa strica Petra niso prav nič pogrešali in so se še ves dan veselili novoletnih daril.